vseh prevzemov podjetij doslej 185. Mednjimije treba izvzeti menedžerskeprevzeme, do katerih je prišlo nadvomljiv in morda tudi nezakonitnačin. Pahor torej ponavlja tisto,kar je vjavnosti prvi omenil MilanKucan. Pri tem ni nepomembno,da na vprašanje, ali lahko naštejete prevzeme, ne zna odgovoriti.Med soočenjem na komercialni televiziji je bil njegov največji do-sežek, da je omenil Mercator, dljeni prišel. Dodajmo, da med 185prevzemov ni vštet Istrabenz, kerše ni dokončno izveden. Pa pojdi-mo po vrsti.PrCVZemi V zadnjem času burijoduhove predvsem prevzemi naj-večjih slovenskih podjetij s strani menedžerjev. Predvolitvamije se-veda upravičeno vprašanje, kolikotakšnih prevzemov se je zgodilopod prejšnjimi in koliko pod se-danjo vlado. Zanimivo je tudi ve-deti, katerim političnim strankampripadajo oziroma so naklonjenidirektorji, ki so prevzeli posame-zna podjetj a. Tabela, ki j o obj avlja-mo posebej, kaže, da se je večinamenedžerskih prevzemov zgodilapod prejšnjimi vladami. Dokon-čen seznani, kot smo že omenili,še ni znan, saj je do prevzemovprihajalo v strogi tajnosti. Iz zna-nih podatkov pa je že jasno, da vsidirektorji, ki so prevzemali sloven-ska podjetja, pripadajo strankamopozicije. Iz tabele o menedžer-skih prevzemih je razvidno, da jebilo v času prejšnjih vlad izvede-nih najmanj devet velikih mene-džerskih prevzemov podjetij, insicer so menedžerji prevzeli: BTC,Viator & Vektor, Autocommerce,Adrio Mobil, SCT, Primorje, Ak-tivo Group in Perutnino Ptuj. Čepogledamo, kdo so prevzemnikiin vodijo te družbe, ugotovimo,da vsi sodijo v Pahorjevo SD, nek-danjo združeno listo, večina mednjimi pa je tudi članov Foruma 21ali so mu vsaj zelo blizu.BTC in Viator & Vektor Za pre-vzem delniške družbe BTC je zadobro plačilo študijo o načinuprevzema izvedel Matej Lahovnik,nekdanji minister za gospodar-stvo (za nekaj mesecev je nasledilTeo Petrin), danes pa poslanec, kise poteguje za nov mandat na lististranke Zares, ki jo vodi GregorGolobič. BTC je danes v večinskilasti Jožeta Mermala in drugih me-nedžerjev. Za Mermala seveda nemoremo reči, da sodi h kateri odstrank vladajoče koalicije. Viator& Vektor je prevzel Zdenko Pav-ček, nekdanji predsednik upravete dmžbe. Po prevzemu je vodilnomesto preDustil druei osebi, sam čan, zdaj pa je generalna sekre-tarka Foruma 21. V zvezi s Čre-šnar Pergarjevo smo si zapomnilitudi to, da so nekatere novinarkeugotovile, da so njena obleka, če-vlji, torbica in nakit vredni večkot znaša letna plača zaposlenedelavke v katerem od slovenskihpodjetij, in to označile kot slabopopotnico za navidezno socialnonoto Kučanovega foruma.Perutnina Ptuj in Glaser perutnino Ptuj vodi Roman Glaser,član ali simpatizer Pahorjeve SDin član Foruma 21. Glaser bi selahko že zdavnaj umaknil v po-koj, vendar tega ne naredi. Izvedelje menedžerski prevzem Perutni-ne Ptuj, za kar je nedavno dejal,da se je na to pripravljal že odleta 1996. Kmalu po letu 2000 jePerutnina Ptuj prevzela Ijubljan-sko družbo Jata in jo kljub dru-gačnim obljubam po prevzemupovsem uničila. S tem si je Gla-ser zagotovil večji vpliv na trgu.Postal je dobesedno monopolist.Zaposlene v Ijubljanskem Zaloguje spravil na rob obupa, dohod-kovno pa je zelo prikrajšal tudikooperante, rejce živali za nekda-njo Jato, pa tudi druge dobaviteljetega Ijubljanskega podjetja.Vzorčen primer: Kolonel izzapisanega (pri tem smo naštelile nekaj prevzetih družb) je torejrazvidno, da so vse prejšnje vladeLDS, v katerih je sodelovala tudiSD (ta je bila v vladah 12 let),dopuščale marsikaj in da torej šezdaleč ni bilo tako, kot poskuša-jo zdaj prikazati Kučan, Pahor,Golobič in drugi iz te druščine.Če gremo naprej, vidimo, da jedo nekaj menedžerskih odkupovprišlo tudi v času te vlade, vendarje njihovo število bistveno manj-še. In zakaj zdajšnja vlada ni takojstopila na prste vsem, ki so to po-skušali narediti, saj je nekaterimod njih, kot je videti, to uspelo?Na to vprašanje sta minister zagospodarstvo Andrej Vizjak patudi predsednik vlade Janez Janšaže večkrat odgovorila. Med dru-gim sta pojasnila, da so bili lastni-ški deleži (delnice) razpršeni vportfeljih prijateljskih povezanihdružb. Šlo je torej za parkirišča,ki jih ni bilo mogoče prav hitroodkriti. Primer je Kolonel, kjeri~ 1-iila D-.iniiplfl Rfll~nvir lat.tnirfl 1 pa je še vedno zaposlen kot sve-tovalec uprave. Pomembnejše jeto, da je Pavček tudi predsednikGospodarske zbornice Slovenije.Pavček je bil vedno pripaden LDSin Gregorju Golobiču, čeprav naj bise bil po naših podatkih po zadnjihvolitvah poskušal približati tudi eniod vladajočih strank (SDS), ven-dar mu to ni uspelo. Gre torej začloveka, ki ga zanimajo predvsemosebne koristi. Pogodbo z Viator &Vektorjem ima sklenjeno tudi Jer-ca Legan, spremljevalka MartinaM. Cvikla, ki ga je pod svoje okriljevzel Pahor.RigelmkOV AC Autocommerce(AC) je danes v lasti Hermana Ri-gelnika in nekaterih menedžerjev.Rigelnika se večina spomni kot t.i. železnega Hermana, nekdanje-ga predsednika državnega zborain člana združene liste v času, koje to vodil Janez Kocijančič, danespa SD. Z AC je povezan tudi me-nedžerski prevzem novomeškedružbe Adria Mobil, ki jo vodiSonja Gole. Adrio Mobil je naj-prej s pomocjo Rigelnikovega ACprevzelo poslovodstvo te družbe,nato pa so prevzem izvedli tako,da je novomeška družba prišla vlast Autocommerca, katerega la-stniki so člani menedžerske ekipez Rigelnikom na čelu.SCT in Primorje zgodba o SCTin Primorju iz Ajdovščine je jav-nosti dobro znana. Prva je v lastiIvana Zidarja, ki mu na starostgrozijo številne ovadbe, drugapa v lasti menedžerske ekipe podvodstvom Dušana Černigoja.Tako SCT kot Primorje sta druž-bi, znani iz akcije ,,čista lopata",v kateri so kriminalisti odvzeliprostost nekaterim vodilnim za-radi suma korupcije in dajanjapodkupnin pri načrtovani gradi-tvi kontrolnega stolpa na Brniku.Kot sporen in dvomljiv prevzemnaj navedemo primer iztisnitvemalih delničarjev iz družbe SCT.Zidar jih je izstisnil tako, da jimje ponudil odkup lastniških dele-žev (delnic) po ceni, ki ni bila nitipribližno enaka njihovi dejanskivrednosti, ampak je bila najmanjdesetkrat nižja.AktJVa GrOUp V družbi AktivaGroup, ki je v lasti Darka Horva-ta, je bila ena od izvršnih direktoric Nevenka Črešnar Pergar,sporna pa je bila iztisnitev rna-lih delničarjev. Aktiva Group jepo lastninskem preoblikovanjunekdanje družbene lastnine zbi-rala certifikate državljanov (jihodkupovala po minimalnih ce-nah), jih nato zamenjala za del-nice posameznih podjetij in takopovecevala preinoženje. Družba je prefinjeno izvedla neke vrsteiztisnitev malih delničarjev ozi-roma tistih, ki jim delnic nisobili pripravljeni prodati po ceni,kakršno so določili v Aktivi Gro-up. Nevenka Črešnar Pergar jebila nekaj časa tudi generalna se-kretarka vlade (v času vladavineLDS), ena od ustanovnih članicForuma 21, ki ga vodi Milan Ku> podjetja vsega nekaj tednov, pa šeto verjetno le slamnata, nato pajedmžbo odkupil Boško Šrot preksvoje družbe Atka Prima. La-stniških sprememb dve leti nisovpisali v sodni register, prav takojih niso sporočili Ajpesu. Obojebi morali storiti, pa niso, s čimerso bila kršena zakonska določi-la. Prek Kolonela in v povezavis številnimi drugimi družbamije Šrot prevzel Pivovarno Laško.Seveda nihče ni mogel vedeti,kaj se dogaja, zato tudi ukrepatini mogel nihče.UVK m ATVP Pri raziskovanjutega slovenskega fenomena pri-demo tudi do tega, da je ta vladapodedovala izredno slabo zako-nodajo ,s tega področja. Zapušči-na prejšnjih vlad je bila namrečzakonodaja, ki od slovenskih di-rektorjev ni zahtevala preglednihpostopkov lastninjenja. Ceneje jebilo namreč deleže podjetij par-kirati pri prijateljskih družbah ka-kor objaviti prevzemne ponudbe. Zaradi »neambicioznih« vodstevnadzornih organov (agencije zatrg vrednostnih papirjev - ATVPin urada za varstvo konkurence- UVK) pravzaprav ni bilo nobe-nega nadzora nad tem. Spomni-mo, da je UVK vodil Andrej Pla-hutnik, ATVP pa Neven Borak.Oba je s petletnim mandatomtik pred iztekom svojega man-data leta 2004 nastavila takratnaRopova vlada, čeprav je opozicijatemu nasprotovala. Plahutnik najbi bil po naših podatkih na UVKskrbel predvsem za to, da so sezaposleni izobraževali, tudi v tuji-ni, da je Slovenija urad ustanovilaskladno z normativi in zahtevamiEU, vendar ta ni deloval oziromani opravljal svoje naloge. Nekoli-ko drugače je delal Borak, ki je ssvojo aroganco poskrbel, da sobili zaposleni na agenciji povsemdeprimirani pri opravljanju svo-jega dela. Boraka se spomnimotudi kot nekdanjega Kučanovegasvetovalca, v času slovenskegaosamosvajanja pa je v enem od slovenskih dnevnikov pod psev-donimom Veno Karbone pisal ko-lumne, v katerih je osamosvojitvinasprotoval. Po osamosvojitvi seje zaposlil v kabinetu nekdanjegapredsednika države.ZakonodaJa Ker v preteklostitudi sodišča niso razumela kon-cepta delniških parkirišč, so bilido nedavnega posamezniki vednokorak pred državo in so si z me-nedžerskimi prevzemi pridobili ogromno premoženje. Šele vladaJaneza Janše je sprernenila zako-nodajo in zagotovila pogoje zaucinkovito delo nadzornih orga-nov. Spremenjeni so bili številnizakoni, in sicer zakon o prevze-mih, o gospodarskih dmžbah, oomejevanju preprečevanja kon-kurence, o bančništvu. Spremem-ba zakonodaje je prinesla medna-rodno primerljive sankcije, ki nesamo da uvajajo denarne globe,ampak lahko tudi izničijo določePrevzemi pod prejšnjimi in sedanjo vladoPREJŠNJEVLADE SEDANJAVLADA1.BTC I.Merkur2. Viator & Vektor 2. Pivovarna Laško (PL)3. AC, Autocommerce 3. Mercator4.AdriaMobil 4. Istrabenz5. SCT7. Primorje8. Aktiva Group9. Perutnina PtujOpomba: Prevzem družbe Istrabenz se ni končan. Ne loči pojmovPrevzemov podjetij je bilo vpreteklem desetletju ogromno.Vendar je tisto, kar v času pred-volilnih soočenj najbolj bodev oči, uporaba terminologije.Borut Pahor govori, da sta bilav času prejšnjih vlad le dva pre-vzema, kar ne drži. Prevzemovje bilo 185! Pahor očitno ne ločimed terminoma prevzem inmenedžerski prevzem. Prevze-mi večinoma niso sporni, spor-ni so le menedžerski prevzemi. ne posle. Pnkrivanje parkinsc jeza prevzemnike postalo zelo tve-gano. S spremembo zakonodajein z aktivnostjo nadzornih orga-nov se je razkrila vsa obsežnostmenedžerskih prevzemov.Zidar in Srot v zadnjem časuugotavljamo, da direktorji, ki sotako prevzeli svoja podjetja, po-skušajo zdaj tbrmalizirati postop-ke, ki so se začeli pod prejšnjimivladami. Zelo nazoren je primerSCT. Prevzem delniške družbeDelfi, ki ima v lasti delniško druž-bo SCT, s strani družbe z omejenoodgovornostjo Glotis, ki je v lastipredsednika SCT Ivana Zidarja,se je končal leta 2004. Ivan Zidarje leta 2008 zadevo poskušal le-galizirati. Z drugimi besedami topomeni, da je poskušal legaliziratičrno gradnjo. Spremenjena zako-nodaja in učinkovito delovanjenadzornih organov sta omogoči-la, da je podjetje Ivana Zidarja, kiposredno obvladuje SCT, izgubiloglasovalne pravice. Na isti podlagije glasovalne pravice s povezani-mi osebami v Mercatorju izgubilBoško Šrot, v Istrabenzu pa IgorBavčar. Vendar iznajdljivost la-stnikov kapitala nima meja. Igor-ju Bavčarju je tako pred kratkimna pomoč priskočil strankarskikolega in pisec gospodarskegaprograma LDS Matjaž Gantar,ki odkupuje njegove deleže v Is-trabenzu in poskuša tako znovapridobiti izgubljene glasovalnepravice. Na potezi so torej spetnadzorni organi, ki morajo ugo-toviti, ali je šlo tudi v tem prime-ru za »preparkiranje« delnic. Čebodo ugotovili, da je šlo le za to,so nadaljnji koraki znani. ParkiriŠCa Ob vsem tem lahkougotovimo, da ima s stališča var-stva konkurence parkiranje delnicpri prijateljskih družbah še pose-bej negativen učinek, in to pred-vsem takrat, ko se delnice parki-rajo pri dobaviteljih. Dobaviteljiimajo namreč praviloma boljšepogoje, saj se lahko skozi dražjepogodbe o dobavah finandrajotudi »parkirane« delnice. Da otem, da ugodnejši dobavitelji nedobijo poslov, niti ne govorimo.Ceno seveda plačamo potrošniki.Mercator in Pivovama LaškoDa so bili menedžerski odkupinačrtovani že precej prej, kot so sezgodili, potrjujeta primera Merca-tor in Pivovarna Laško. Četudi jevsakomur jasno, da do prevzemovne more priti čez noč, to dodatnodokazujejo odzivi Boška Srota innjegovih prijateljev. Šrot je bil članSD menda do lani, ko naj bi bil pro-testno izstopil iz slranke (vprašanjepa je, ali je tudi formalno izstopil),srečeval se je tudi s Kučanom. Šelanije zatrjeval, daje Pivovarna La-ško trdno v rokah delničarjev in damenedžerskega prevzema ne bo.Kmalu se je izkazalo, da ne govoriresnice. Če je ni govoril pred nekajmesed, zakaj bi mu verjeli zdaj, sesprasuje marsikdo, ki spremlja tozgodbo. Gre namreč za to, da scŠrot v zadnjem času prek svojihmedijev, ki jih lastniško obvladu-je, intenzivno vključuje v blatenjevlade in njenega predsednika. Oči-tno ve, da je edino jamstvo, da munihče ne bo prišel do živega, zmagalevice, to je SD, LDS in Zaresa. Do-dajmo, da sta bili v zadnjem časuskupščini Mercatorja in PivovarneLaško. Za nadzornika v Mcrcatorju je poskušal Šrot spraviti pred-stavnika avstrijske družbe, vendarmu to zaradi odvzema glasovalnihpravic ni uspelo. Paradoksalno je,da Šrot zdaj napoveduje tožbe pro-ti )aniju Soršaku, direktorju UVK,ki ni dovolil prodaje skoraj četr-tinskega deleža avstrijski družbi vposredni lasti banke Raiffeisen. Stem bi Srot prišel do skoraj četrt milijarde evrov gotovine, s katerobi lahko konsolidiral zastavljenolastniško verigo. V Pivovarni Laškomu namreč ne gre vse po načrtih,saj druzba dosega nižje poslovneizide, manjši fizični obseg prodajein nižji dobiček od načrtovanega.Podobno je tudi v Mercatorju, kjerletošnji poslovni izidi niso takšni,kot so jih pričakovali. IB Janša toži ŠrotaJanezJanšaje prek pooblaščeneodvetniške pisarne Zidar Kle-menčič vložil civilno tožbo protipredsedniku uprave PivovarneLaško Bošku Šrotu zaradi laži,ki jih je ta izrekel v intervjuju zaVečer, objavljenem preteklo so-boto. Predsednik vlade v tožbizahteva, da Boško Srot umaknelažne izjave, med drugim izjavoo tem, da Janša parkira delnicePetrola, Term Čatež, IBI Kranj inPalome, hkrati pa zahteva tudi ~————————plačilo odškodnine na račun hu- JanezJansazahtevaodBoskaSrotamanitarnih organizacij. »lzjave odikodninovvišinismilijonovevrovBoška Šrota so v celoti neresnič- vkoristRdecegakrižainKaritas.ne. V intervjuju za Večerje BoškoŠrot prešel z insinuiranja na odkrito in neposredno laganje ter prestopilvse meje še sprejemljivega dialoga v demokratični družbi. Širjenja lažine šciti nikakršna pravica, še več, zaradi Ijudi je pomembno, da se lažirazčistijo na za to edino pristojnem forumu - sodišcu in da se ugotoviodgovornost tistih, ki jih širijo,« je dejala pooblaščenka Janeza JanšeNina Zidar Klemenčič iz odvetniške pisarne Zidar & Klemenčič. Posebejnedopustna in žaljiva je izjava Boška Šrota v Večeru, da Janez Janšaposle parkiranja delnic zavestno izvaja tudi na demografsko ogroženihobmočjih in s tem neposredno ogroža »prav vsa delovna mesta«. Ne-dopustnost, žaljivost in protipravne posledice te izjave so toliko večjeob dejstvu, da gre za predsednika vlade, ki ima med svojimi javnimiin prepoznavnimi cilji (pa tudi nalogami) tudi zmanjševanje brezpo-selnosti in ustvarjanje razmer za hitrejši razvoj demografsko ogroženihobmočij. »lzjava Boška Šrota je tako zavestna, izrečena z očitnim name-nom škodovati,« je še dejala odvetnica Nina Zidar Klemenčič. V. K.

Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 04. 09. 2008
Stran: 25