Ena ID - še naprej razmeroma lagodno živele, več kot 100.000 delničarjev pa bi bilo finančno precej prizadetih. Finančno ministrstvo pa po drugi strani trdi, da je ob spremembah po hitrem postopku imelo pred očmi predvsem stabilnost celotnega finančnega sistema. MlJA REPOVZ Pobudnik podaljšanja roka za preoblikovanje je Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov. Upravni odbor omenjenega združenja vodi Stane Valant, prvi mož NFD holdinga, v katerega poleg številnih vzajemnih skladov sodi tudi NFDi. NFDi, Krona Senior ID, KD ID in Zvon Ena ID razpolagajo s 366 milijoni evrov sredstev. Največji delež, kar 63 odstotkov, pride na NFDi, po približno 15 na Krono Senior in KD ID, preostanek pa na Zvon Ena ID. To je približno šestina vseh sredstev, vloženih v investicijske in vzajemne sklade pri nas. »Podaljšanje roka za preoblikovanje štirih investicijskih družb v vzajemne sklade, kot ga predlaga finančno ministrstvo, kaže na stanje 'duha' v naši finančni industriji. Ni težko ugotoviti, kdo bo na zgubi mali delničarji,« meni Ani Klemenčič, izvršna direktorica GBD Gorenjske borznoposredniške družbe. »Tako bodo delničarji, ki so delnice pridobili ob postavki, da se bo veljavne predpise upoštevalo, morali čakati tri leta dlje, da bodo delnice lahko prodali po knjigovodski vrednosti, pri tem ko na to čakajo že pet let.« Sprejetje po hitrem postopku nedopusten Tudi nekateri drugi poznavalci menijo, da je sprejetje sprememb zakona, kot jih po hitrem postopku predlaga finančno ministrstvo pod vodstvom Franca Križaniča, nedopustno in nesprejemljivo. Ključna posledica spremembe zakona bi bila, da bi nekaj več kot 100.000 delničarjev omenjenih štirih skladov svoje delnice namesto po njihovi knjižni vrednosti (včeraj 1,5 evra za delnico) prodali po njihovi tržni vrednosti. Za delničarja NFDi to npr. pomeni, da bi ob prodaji vsake delnice izgubil 0,50 evra. Uprave pooblaščenih investicijskih družb, razvpitih pidov, so se preoblikovanju v vzajemne sklade s pomočjo najboljših pravnikov in nenavadno razumevajočih poslancev dolga leta uspešno izogibale. Od 14 pooblaščenih investicijskih družb se do danes v vzajemne sklade niso preoblikovale le še omenjene štiri. »Uprave štirih investicijskih družb se pretvarjajo, da je podaljšanje roka za preoblikovanje v vzajemni sklad v korist vlagateljev. V resnici si po tej poti poskušajo zagotoviti dodatne vire za svoje že tako ali tako visoke zaslužke v preteklem desetletju pa tudi za različne prevzeme itd. Gre za ponovno zlorabljanje malih delničarjev v korist tajkunov,« pravi eden od sogovornikov, ki ne želi biti imenovan. Vpliv na finančni sistem Ministrstvo za finance je na vprašanje, zakaj so se odločili za podaljšanje roka preoblkovanja nekdanjih pidov in za sprejetje zakona po hitrem postopku, odgovorilo, da morajo »pri pripravi novel zakonov upoštevati tudi vpliv za celotni finančni sistem. Če bi ostali pri sedanjem zakonu, bi zaradi trenutne nizke likvidnosti na Ljubljanski borzi in pomembnega deleža netržnih vrednostnih papirjev to »lahko dodatno negativno vplivalo na stabilnost finančnega trga«. Posledica bi bila, pravijo na ministrstvu, da bi se znižala vrednost premoženja lastnikov delnic zelo različnih podjetij, in ne le omenjenih štirih investicijskih družb. »To je zgolj priročen izgovor,« meni eden od borznih posrednikov, ki želi ostati neimenovan. Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so nam povedali, da je agencija načeloma podprla predlog podaljšanja roka za preoblikovanje investicijskih družb v vzajemne sklade, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance, hkrati je temu posredovala podrobno analizo stanja portfeljev omenjenih štirih družb, da bi lahko tako določili čim bolj ustrezno podaljšanje roka. Ogroženi delniški tečaji Agencija pravi tudi, da pri preoblikovanju zadnjih štirih nekdanjih pidov »ni težava samo v njihovi izpostavljenosti do netržnih naložb, kar se pogosto poudarja, temveč predvsem izpostavljenost do tržnih naložb, zlasti delnic iz prve kotacije ljubljanske borze. Večja odprodaja teh naložb bi v trenutnih razmerah verjetno povzročila splošno znižanje tečajev delnic na domači borzi, kar bi ne nazadnje znižalo tudi vrednost premoženja vlagateljev.« NFDi ima v svojem portfelju slabo petino Krkinih delnic, približno desetino Telekoma in NLB ter veliko drugih delnic najboljših slovenskih podjetij. Promet na trgu delnic prve kotacije Ljubljanske borze se je, poudarja ATVP, namreč s skoraj 1,4 milijarde evrov v letu 2007 v prvi polovici letošnjega leta znižal na vsega 155 milijonov evrov. Podoben drastičen padec kaže dnevni promet z vsemi vrednostnimi papirji: v letu 2007 je znašal devet milijonov evrov, lani pet, v prvem polletju 2009 tega leta pa le še 2,6 milijona evrov. »Večja odprodaja naložb investicijskih družb bi v sedanjih razmerah povzročila splošno znižanje tečajev delnic na domači borzi. To bi slednjič znižalo tudi vrednost premoženja vlagateljev v investicijske družbe,« meni ATVP. Z NFD holdinga, ki ga vodi Stane Valant, so na vprašanje, zakaj so se doslej, drugače kot druge investicijske družbe, tako obotavljali s preoblikovanjem investicijske družbe NFDi v vzajemni sklad, odgovorili, da imajo po veljavnem zakonu čas do leta 2001 in da ga torej niso kršili. Sicer pa so zapisali, da bi umik predlaganih sprememb za NFDi »pomenil potencialno likvidnostno težavo in potencialno padanje cene delnice«. Valant se je v zadnjem obdobju »proslavil« predvsem z izgubami, ki so NFD holdingu nastale zaradi pomoči, ki jo je Igorju Bavčarju ponudil pri njegovem zdaj že spodletelem poskusu menedžerskega prevzema Istrabenza.

Medij: Delo
Avtorji: Repovž Mija
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 21. 07. 2009
Stran: 13