Matjaž Polanič Ljubljana - Pod manj kot štirUetnim vodstvom Boška Šrota se je finančni dolg Skupine Pivovarna Laško povzpel z dobrih 280 milijonov na skoraj 430 milijonov evrov, finančni dolg skupine pa je konec minulega leta predstavljal že skoraj dve tretjini vseh sredstev. Povedano drugače: za vsak evro kapitala je imela Skupina Pivovarna Laško konec decembra lani že dva evra obveznosti. Leta 2005, ko je Tone Turnšek vodenje Pivovarne Laško predal Bošku Šrotu, je finančni dolg skupine le za petkrat presegal dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), do konca minulega leta pa se je razmerje povzpelo na že več kot 7,7. Ob predpostavki nespremenjenega
poslovanja bi tako skupina potrebovala že okoli deset let, da bi odplačala svoj finančni dolg. Poslabšanje finančnega stanja je v veliki meri posledica več kot 50-odstotne rasti finančnih obveznosti (od konca leta 2005 do konca leta 2008), medtem ko je bil lanskoletni EBITDA celo za dober milijon evrovnižji kot leta 2005. Še slabše se je v minulem letu skupina odrezala pri čistem dobičku, ki je znašal vsega 3,9 milijona evrov, kar je skoraj 94 odstotkov manj kot leto prej. Tako nizkega čistega dobička kakor tudi EBITDA marže, čiste dobičkonosnosti prihodkov, kapitala in sredstev Skupina Pivovarna Laško ni zabeležila najmanj osem let. Čeprav Pivovarna Laško (skupaj s svojimi odvisnimi družbami in Infondom Holdingom) lastniško obvladuje največjega slovenskega delodajalca, družbo Mercator, pa sama v zadnjih letih ni odpirala novih delovnih mest. Število zaposlenih v pivovarnah Laško in Union, Fructalu in Radenski se namreč zmanjšuje že najmanj pet let, v Delu pa od leta 2007, kar sovpada s časom, koje lastniški nadzor nad družbo prevzela Pivovarna Laško. Konec leta 2005 je imela Skupina Pivovarna Laško 2058 zaposlenih, konec minulega leta pa (brez upoštevanja v vmesnem obdobju prevzetega Dela) le še 1620 oziroma petino manj. Mali delničarji odvisnih družb Laškega lahko zahtevajo izplačilo Z izjemo Dela in nekaterih manjših družb Pivovarni Laško v zadnjih letih ni uspelo dokončati začetih konsolidacij in prevzeti 100-odstotnih deležev v svojih tarčah. Pivovarna ima po zadnjih uradnih podatkih še 8240 malih delničarjev, še dodatnih 5120 pa jih imajo njene odvisne in pridružene družbe. V zadnjih letih v Laškem ni bilo zaznati težnje po dokončni konsolidaciji imperija, saj so le občasno odkupovali delnice nekaterih malih delničarjev. Tako so mali delničarji odvisnih družb ujeti v lastništvu, saj z izjemo Pivovarne Laško interesa za nakup delnic omenjenih podjetij med večjimi investitorji ni. Poznavalci razmer pri tem opozarjajo, da imajo mali delničarji v skladu z zakonom pravico zahtevati, da Pivovarna Laško (oziroma v primeru Fructala Pivovarna Union) po pošteni ceni odkupi njihove delnice, saj njen lastniški delež presega 90-odstotni prag. Predsednik vlade Borut Pahor: »Upam, da bo to dobro za skupino.« (Šrot je Pahorju konec leta 2007 v javnem pismu očital »pasivnost in neodzivnost na obtožbe tedanjega premierja laneza Janše«.) Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik: »Odstop Šrota je pričakovan. Očitno je bil poslovni model z vidika konsolidacije lastništva znotraj industrije pijač in nekaterih medijev pa tudi trgovin verjetno dolgoročno finančno nevzdržen. Seveda pa je zdaj odprto vprašanje, kaj to pomeni za vsa odvisna podjetja. Ne smemo zanemariti, da so ne nazadnje tudi mali delničarji Mercatorja vložili tožbo proti podjetjem iz skupine Pivovarna Laško, ker naj bi prišlo do kršitve zakona o prevzemih v primeru prevzemanja Mercatorja. Ta tožba gre lahko tudi v več sto milijonov evrov.« Nekdanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič: »Ce je to njegova odločitev, je prepozna, ker je naredil preveč škode. Nadzorni svet mu je dal ta pogoj. Ne poznam sicer situacije, vendar na končuje prišlo do tega, da se zadeve v Sloveniji vendarle razčiščujejo. Pri nas se torej zna zgoditi situacija, kot je bila pri Bernardu Madoffu, ki je pri 70 letih dobil 150 let zapora. To kaže, da imamo direktorje, ki svoje dejavnosti niso poznali in se zaradi pohlepa niso ukvarjali z osnovnim poslom. Zdaj bo mogoče iskati stabilno lastniško strukturo za Mercator. Zorko ima mojo moralno podporo in je dober direktor, ki pozna svojo dejavnost.« Zvonko Černač, poslanec SDS: »Od daleč se zdi, da gre za uresničevanje boja proti tajkunom. Temu ni tako, gre za boj med tajkuni. Moči med njimi se prerazporejajo in gre za to, kateri pol vladajoče koalicije bo v prihodnje deležen večjega vpliva in moči.« Aleš Žajdela, predsednik uprave Abanke: »Banke upnice nikakor ne posegajo v pooblastila in odgovornosti organov upravljanja podjetij. Upam pa, da bo sprememba vodstva pripomogla k stabilizaciji stanja v podjetju, v njegovi skupini in odnosov z bankami.« ks, mp, pc
Medij: Dnevnik
Avtorji: M. P.,K. Š.,P. C.
Teme: mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 24. 07. 2009
Stran: 20