(79,24 evra), zmanjšanaza 30 odstotkov. To pomeni, da jeŠrotza48i delnicplacal28.68i.07evra oziroma dobrih 11.400 evrovmanj od tržne cene delnice. Po-datek je objavila Pivovarna Laškona spletnih straneh Ljubljanskeborze, hkrati paje bilo v sporočiluzapisano, da sta delnice iz lastnega sklada družbe kupila tudi dva čla-na nadzornega sveta. Tako je podpredsednik nadzornikov AndrejKebe kupil 67 delnic in lastništvov pivovarni povečal na 0,1089 odstotka, član nadzornega sve-ta Bojan Košak pa 50 delnic inima zdaj v lasti 0,2027 odstotkadelnic Pivovarne Laško. BoškoŠrot je samo iz lanskega dobič-ka Pivovarne Laško prek svojihpodjetij prejel 5,5 milijona evrovdividend, kar 20 tisoč evrov več,kot je na primer Probanka Ma-ribor lani imela dobička. Kolikobo Šrot zaslužil z dividendami izdrugih podjetij, kjer je lastnik, šeni znano, saj skupščine družb po-tekajo v teh dneh.Res visoke plače? Raziika dotržne cene bo vsem trem, ki so se odločili za odkup delnic iz skladalastnih delnic, obračunana in jo bodo plačali kot boniteto. Takšneso pač pogodbe, ki so jih nadzor-niki in Šrot kot vodilni sklenili zlastniki. V njih je zapisano, da seupravi za odkup delnic odteguje25 odstotkov netoplače, drugimzaposlenim, ki so se odločili zaodkup delnic iz sklada lastnihdelnic, torej tudi članoma nad-zornega sveta, predstavnikomazaposlenih, pa se odteguje 7 od-stotkov osnovne brutoplače. Po-menljivo pri tem Je, da se je Šroto tem dogovoril kar s Srotom, četo karikiramo, saj je Boško Šrotprek povezanih oseb pomembenlastnik Pivovarne Laško. Pivo-varna (in s tem Šrot) zaposlenimodteguje po sedem odstotkovosnovne bruto plače, kar pomeni,da pivovarna toliko manj denariamesečno nameni za plače. Vsakomur je jasno, da je to pomembenprihranek. Na eni strani Šrot pri-kazuje visoke brutoplače zaposle-nih, hkrati pa jim odtegne sedemodstotkov. Pri tem spomnimona ne tako davne izjave Srotove-ga brata Bojana, ki je v zagovorudejanj svojega brata Boška vehe-mentno trdil, kako zelo visokeplače imajo v Pivovarni Laško.Menda nikjer drugje takšnih.Zdaj se ie iz kratkega obvestila naborznih straneh, obveznega za pi-vovarno, izkazalo, kje je razlog zavisoke plače. Šrotove povezave o tem, kakoje Šrot Borutu Pahorju, predse-dniku SD, na prireditvi Pivo incvetje dobesedno žugal, je bilo pre-litega že veliko črnila. Tudi o tem,da )'e Šrot zdaj že nekdanjemuglavnemu uredniku Dela, časnikav večinski Šrotovi lasti, na zna-menitem kosilu v začetku maja vLaškem dejal, da morajo v me-secih do volitev v Delu podpiratiPahorja in sesuvati Janeza Janšo,smo že pisali. V zadnjih tednihpa se je razkrilo, da je Boško Šrotpovezan tudi z LDS. Ne samo s predsednico Katarino Kresal innjenim partnerjem odvetnikomMirom Senico, pač pa tudi z Jo-žefom Školčem. Izkazalo se je, daso Laščani Tanji Pak, ženi JožefaŠkolča, nakazali 70 tisoč evrov. V sodeiovanju s Kučanom To,da je Boško Šrot še vedno v te-sni navezi z Borutom Pahorjem,predsednikom SD, je dokazano.Da je tesno povezan tudi z Mila-nom Kučanom, nekdanjim pred-sednikom države in zdajšnjimPahorjevim podpornikom, staoba potrdila lani, ko sta se sreča-la na enem od hrvaških otokov.Ali sta se tam srečala tudi letos,ni znano, ve pa se, da sta oba vpribližno istem času svoj dopustpreživljala nekje na Jadranu in daje Kučan s prijatelji križaril medotoki. Pahor pa je bil Kučanovmiljenček še v času delovanja slo-venske partije, ko ga je CK ZKSposlal za predavatelja v kumrov-ško politično šolo. Nakazila Škoičevi ženi Ker jebil Jožef Školč Kučanov izbranecže pred osamosvojitvrjo, se nesmemo čuditi, daje tako še danes.Školča in s tem LDS podpira tudiŠrot, kar j e dokazal, ko j e novi laškihotel Tanji Pak za lestenec plačalkar 70 tisoč evrov. Lestenec iz ste-kla nad recepcijo in stopniščem, kipovezuje pritličje in prvo nadstro-pje hotela, je naredila oblikovalkaTanja Pak, žena vodje poslanskeskupine LDS Jožefa Skolča, ki jebil tudi edini politik na slavno-stnem odprtju novega hotela prednekaj tedni. Laščani so za lestenecPakovi plačali zavidljivih 70.000evrov, direktor Thermane RomanMatek pa nam je dejal, da so seznašli pred dilemo: kristali SwaroMiro Senica, Školčev prijatelj inspremljevalec predsednice LDSKatarine Kresal, ki že nekaj letsodeluje s Pivovarno Laško, sola-stnico Thermane. Ce to vemo, sene čudimo, da LDS in Skolč takožolčno tolčejo po vladajoči strankiSDS, razumljive so tudi Skolčeverazprave v času t. i. protitajkunskihsej, na katerih je dobesedno zago-varjal tajkunizacijo Slovenije, pričemer se je postavljal na Šrotovostran. Zdaj vemo zakaj.Srot - Kresalova -Senica Najse še malo pomudimo pri zvevski ali slovenski izdelek. Odločiliso se za Pakovo. Nekateri nami-gujejo, da ima ,,stekleni posel"med Laškim in zakoncema Školčpolitično konotacijo; pri naročilunaj bi bil posredoval celo odvetnik zi Kresal - Senica. Odvetniškapisarna Mira Senice je sestavi-la tožbo oziroma pritožbo PSMercator v primeru, ko je uradza varstvo konkurence (UVK)v Mercatorju zasegel elektronsko dokumentacijo. Kresalovaje nemudoma pohitela z izja-vo, da je bil poseg nezakonit inneskladen z ustavo. Ko pa se jeizkazalo, da Mercator zastopaodvetniška pisarna njenega par-tnerja, se je naredila, da tega neve oziroma vse, kar ve, preberev časopisu. Kako prozorno! Pravtake so bile vedno izjave nekda-njega predsednika države Mila-na Kučana, ki ni nič vedel, vse,karpajevedeljeprebralvčasni-kih. Odvetniška pisarna Senice jenato v javnost poslala neznanegaodvetnika, da je pojasnjeval tož-bo Mercatorja proti UVK, s čimerso želeli zakriti ime Senica. Kresa-lova se v zvezi z Marcatorjem inUVK ni več oglasila. Nacionalni interes Nujno mo-ramo spomniti tudi na nacionalniinteres. Ta besedna zveza je predleti polnila časnike in elektron-ske medije, zdaj pa se je izkazalo,da je bila navadna floskula. Alikot je pred kratkim v pogovo-ru za časnik Večer dejal FranceCukjati, predsednik državnegazbora: ,,Nacionalni interes je bilizredno zapeljiva floskula, pred katero smo tudi kot opozicijav prejšnjem mandatu klonili.Obveljalo je, da ne moremo na-sprotovati, ko gre vendar za na-cionalni interes. Izkazalo se je,da je bila to napaka, nacionalniinteres pa podtaknjen. Sploh nišlo za nacionalni interes, ampakza interes posameznikov. Te na-pake bo težko popraviti, a semoptimist in mislim, da gremo vpravo smer. Tranzicija nas je žemarsičesa naučila." TranziciJa Cukjati je ob tej pri-ložnosti tudi dejal, da je bilo vprejšnjih mandatih povsem nor-malno, da so bile prodaje držav-nih deležev v podjetjih tihe inda so šle mimo borze. ,,Sedaj jetransparentnih prodaj vse več.Naj bodo lastniki bogati, če je vse pošteno. Ključno je, da nad-zorne institucije vse nezakoni-tosti dosledno odkrivajo in od-ločno preganjajo," je prepričanpredsednik DZ. Meni tudi, da jebila s prodajo Mercatorja in Uni-ona storjena napaka. ,,Napaka jebila še marsikakšna, ker je bilas tem omogočena koncentracijakapitala, za katero so vedeli lelastniki skritih parkirišč." Cu-kjati je zanikal, naj bi se bil dr-žavni delež Mercatorja ,,prodajalpod mizo v premierovi pisarni".,,Kot vem, to ni bilo res. Po isticeni kot Kad in Sod so deleže vMercatorju prodajali tudi dru-gi," je pojasnil in dodal, da je bil med njimi tudi Ijubljanski županZoran Jankovič. Sama privati-zacija pa se je začela leta 1992.,,Začelo se je v slojih, ki so tedajobvladovali gospodarstvo, torejz direktorji, ki jih je postavil še prejšnji sistem. Jasno je, da soimeli privilegiran dostop do in-formacij," je opozoril Cukjati.Zloraba notrajnih informacijDostop do notranjih informacijin s tem povezane zlorabe so torejena ključnih težav slovenske tran-zicije in bogatenja posameznikov.S tem namreč menedžerji lahkokrojijo vrednost delnice in celo-tnega premoženja. Nato pocenipridejo do pomembnega deležapremoženja podjetja, ki je sicervredno precej več. V zadnjemčasu se je tudi izkazalo, da s pravovrednostjo premoženja podjetjanastopajo le v bankah, kjer iščejo posojila za menedžerske prevze-me in za odplačilo zastavljajo še nekupljene delnice. Ker je dejanskavrednost delnice in s tem premo-ženja bistveno višja od prikazane,vodstva bank odobrijo posojila. 0 tem pa se ne govori, zato je težkodobiti verodostojne dokaze za to.Menedžerski prevzemi Mene-džerskim prevzemom smo pričeže dolgo časa, poznavalci pa pra-vijo, da gre za divjo privatizacijo.Ali kot je na zadnji t. i. protitaj-kunski seji v parlamentu dejalvodja poslanske skupine NSi Jo-žef Horvat: »Morda za začeteknaše gledanje na menedžerskeprevzeme, ki smo jim bili priče insmo jim še vedno priče v tej div-ji privatizaciji, predvsem pa smojim bili priče v času slovensketranzicije, ki ji je na neki načindajala intonacijo vlada, takšna ali drugačna, ampak vedno podvodstvom Liberalne demokracijeSlovenije. V razvitem gospodar-stvu pravzaprav redko najdemoprimer menedžerskega prevze-ma, če pa že, predvsem v tistihgospodarskih družbah, ki so v te-žavah, pa še tam gre menedžerskiprevzem morda samo do kakšnih25 odstotkov vrednosti podjetja.Pri menedžerskih prevzemih grepo našem mnenju za dve različ-ni zadevi. Prvo je vprašanie za-varovanja malih delničarjev inzloraba notranjih informacij. Primenedžerskih prevzemih gre zaeklatantno zlorabo notraiijih in-formacij, saj imajo menedžerji navoljo vse informacije, tudi tiste,ki jih lahko po zakonu o gospo-darskih družbah odrečejo delni-čarjem. Poleg tega so menedžerjitisti, ki so dejansko odgovorni zafinančno poslovanje podjetij. Zmanipuliranjem, s prodajanjemlastnih delnic imajo tako v rokahprav vse mehanizme, da zbija-jo ceno delnic in s tem opravijocenejši nakup. Na drugi strani paso člani uprave v tako imenova-nem konfliktu interesov, saj pritakšnem odkupu varujejo pred-vsem lastne interese in ne več in-teresov lastnikov oziroma podje-tij. Vprašljiva je etičnost takšnegapočetja in prav na etičnost smoopozarjali na protitajkunski izre-dni seji državnega zbora. Iz tegarazloga se menedžerski prevzemipraviloma v razvitih kapitalistič-nih državah odvijajo samo v pod-jetjih v krizi kot oblika reševanjapodjetja v težavah, kjer so velikiupniki zainteresirani za sanacijopodjetja in s tem tudi povračilavečine svojih terjatev. Druga za-deva, ki spremlja menedžerskeprevzeme, paje vprašanje enako-sti pred zakonom, saj banke po-sojilodajalkediskrimmirajoposa-mezneposojilojemalce. Običajnobanka ne bi dala posojila osebi, kibi želela opraviti prevzem podje-tja z zastavo njegovih delnic.« Za konec Zadeve so se torej vsajtoliko razjasnile, da tudi širšajavnost ve, za kaj gre. Pravosod-je pa mora zdaj ugotavljati, alije šlo pri tem tudi za kaj neza-konitega. Da je tako ravnanjeneetično, je jasno, kot je jasno,kdo stoji za njim in kdaj se je vseskupaj začelo. f& Bojan Šrotje govoril, da imajo zaposleniv pivovarni visoke place. Mar res? Pivovarna Laško je od 13,1 milijonaevrov bilančnega dobička delničarjemrazdelila 8,7 milijona evrov. Nekdanji odgovorni urednik Dela je povedal, da je Boško Šrotizrecno zahteval, naj v Delu sesuvajo vlado Janeza Janšein »forsirajo« predsednika SD Boruta Pahorja. Predsednica LDS Katarina Kresalin njen partner Miro Senica, kapitalska naveza Predsednik uprave Boško Šrot krepi lastništvo vpivovarni. Zakonca JožefŠkolč in Tanja Pak; Lašcani so Pakovi za lestenec plačali 70.000 € ~~j~~~~~~~~~~g.~~g~~~~~ aoro-&o notranjih informacij. nazlorabo nacionalnega interesa.

Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 21. 08. 2008
Stran: 24