pristali za zavodu za zaposlovanje. Nadzorni svet Mipa je namreč soglašal s predlogom uprave za uvedbo stečaja družbe, pri čemer pa uprava v odstopu predlaga, da bi se oblikovala nova družba, ki bi od stečajnega upravitelja najela vitalne dele podjetja. Koordinator skupine Mip v odstopu Mip Vojko Volk je včeraj za PN pojasnil, daje stečaj najslabša oblika, tako za delavce kot lastnike. "Podjetje ni vzdržalo, z bankami oziroma upniki smo se bili pripravljeni boriti v okviru zunaj sodne poravnave, a se ni izšlo. V stečajnem postopku izgubijo vsi, največ delavci in upniki." Če bi katero od naših živilskih podjetij najelo vitalne dele Mipa, bi ohranili delovna mesta, blagovne znamke, trg ter vse pogodbe s trgovci tako doma kot v tujini. Če pa ne bi ohranili proizvodnje, bi izgubili vsa veterinarska, sanitarna dovoljenja, pogodbe, kar bi pomenilo, da bi za vrnitev na trg potrebovali od tri do štiri milijone evrov. Banke, ki jim Mip dolguje več kot 70 milijonov evrov, so lahko lastnice podjetja in nato svoje naložbe v družbi vzdržujejo z najemom. Po Volkovem mnenju so banke zelo zainteresirane, da se proizvodnja ohrani, saj bodo s tem njihove naložbe več vredne. Vse naložbe, ki jih imajo banke v Mipu, so zavarovane s hipoteko. Če bodo to prodajale, bodo iz mase iztržile mnogo več, če bo podjetje delujoče, kot če ga prodajo v nedelujočem stanju. Na naše vprašanje, ali se za velikanski dolg in izgubo (70 milijonov evrov oziroma 14 milijonov evrovj čuti odgovornega, je Volk odgovoril: "Za nastale razmere se absolutno čutim odgovornega. Nikdar nisem rekel, da so bile moje odločitve dobre. Ko smo vstopili v Pomurko, je bila ta močno zadolžena, prevzeli smo njene dolgove, kredita za prevzem pa nismo najeli". Pojasnil je še, daje bil ob Pomurki že mnogo prej zadolžen tudi Mip. Podjetji sta bili tehnološko nesodobni in so zaradi prodaje na evropskem trgu vse č obrate posodobili. "Preti moženjeje na dvoriščih, a v S. času krize zemljišča in stavbe niso več privlačni za naložbenike," razloži Volk. Po njegovem so se tudi zaradi tega umaknili potencialni prevzemniki Mipa. Leta 2006 so poskočile še cene surovin, porasle so za več kot 100 odstotkov in za vzdrževanje enake ravni proizvodnje bi potrebovali za 20 milijonov evrov več obratnega kapitala. Po oceni Vojka Volka bodo vlogo za stečaj matičnega Mipa in Mip maloprodaje poslali novogoriškemu okrožnemu sodišču v treh dneh. Vloge za stečaj ostalih štirih družb - Pomurke, ABC International, Reja in DML - bodo obravnavala sodišča v Murski soboti in Ljubljani. Kot je še povedal Vojko Volk, se družina Volk - njegov sin Marko in zet Martin Kovač - od Mipa poslavlja. "Če bo treba, bom pomagal stečajnemu upravitelju, sam pa bi rad še naprej delal v mednarodni trgovini." Vseh 725 zaposlenih v skupini Mip, od tega jih kar 265 na Goriškem, zdaj čakajo navodila, kako se bodo postopki odvijali v prihodnje. "Sindikat jim stoji ob strani, z denarnimi prispevki bomo pomagali socialno najbolj ogroženim delavcem. Člani sindikata so dobili navodila, kaj morajo storiti v primeru stečaja," je razložil Jovo Labanac, sekretar sindikata kmetijstva in živilstva ZS-SS. A mnogi delavci negodujejo nad sindikatom, češ, da jih je pustil ob strani. "Sindikalist Srečko Čater, kije tudi nadzornik v Mipu, je igral dvojno vlogo, z Volkije bil zlizan in se ni zavzemal za ohranitev delovnih mest, ves čas je bil za stečaj," nam je zaupal eden izmed prizadetih delavcev, ki je v svetu delavcev. Zelo prizadeta je tudi predsednica sveta delavcev Vesna Pipan, ki je bila včeraj nedosegljiva. Pred končno odločitvijo nadzornikov so na svetu delavcev nadzornike in upravo v odstopu pozvali, naj storijo vse, da bi se Mip izognil stečaju. Delavci so jim pojasnjevali, da želijo, znajo in hočejo delati. Kot je znano, je Srečko Čater, predsednik sindikata kmetijstva in živilstva in Mipov nadzornik, prejšnji teden pritiskal na vlado in banke, naj pomagajo rešiti podjetje pred stečajem. Vse je bilo zaman. BOGDAN BOŽIČ Mortadele ni več V 34 Mipovih mesnicah kupci že nekaj tednov zaman povprašujejo po mortadeli, na voljo so le še pršut, salame in nekaj drugih mesnin. V mešalnici mortadele ni več dela. Pogovarjali smo se z Marjanom Komparo, ki je tam preživel več kot 30 let, sodeloval je tudi pri pripravi 734-kilogramske mortadele, ki je v Guinnessovi knjigi rekordov. Zadnje mesece je bil pogosto na čakanju. V Mipu seje kot poklicni mesar zaposlil leta 1976. Pravi, daje podjetju dobro šlo pod direktorovanjem Božidarja Kuneja, nato pa je začelo počasi pešati. "Že pred štirimi leti smo začutili, da se razmere slabšajo. Plače smo sicer redno dobivali vse do konca lanskega leta. Zdaj ni surovin za mortadelo, ker ni denarja, zadnjo mortadelo smo naredili pred dvema mesecema," je slikovit Kompara, ki je z vodstvom podpisal pogodbo za čakanje na domu, s tem, da ga pokličejo na delo takoj, ko ga potrebujejo. Ker Kompara letos še ni dobil plače, se njegova družina z dvema otrokoma preživlja izključno z ženino plačo in denarno pomočjo mame. "Bojim se, da mortadele ne bo več in da Mip spet prevzemajo isti lastniki, ki so nam zmanjšali plače in ukinili regres. Vojko Volk je bil pred tremi leti gospodarstvenik Primorske in od takrat se je firma s pomočjo kreditov naglo širila do nerazumnih meja," meni Kompara in dodaja, da so delavce zdaj na cedilu pustili še sindikati, saj je njihov predstavnik kot prvi zahteval stečaj, delavci pa so temu nasprotovali. Vojko Volk se čuti odgovornega Politike skrbi Novogoriški Socialni demokrati (SD) in mestni odbor LDS Nova Gorica z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v Mipu. "Stečaj je posledica neodgovornega napačnega vodenja. Pristojni naj razjasnijo, zakaj je do tega prišlo, pojasnijo naj, kaj so delali nadzorniki, zakaj so vodstvu pustili najemanje kreditov," pravi Zvonimir Kristančič, predsednik SD Nova Gorica. Predsednik odbora LDS in novogoriški podžupan Matej Arčon pravi, da bo stečaj imel negativne posledice za zaposlene, blagovne znamke Mipa in tudi občino, kjer se kriza zajeda v številne družine. Po njegovem morajo pristojni organi čim prej razčistiti okoliščine in odgovornost za nastale razmere. Mesnice da, sušilnice pršuta pa ne Mip ima v Sloveniji vrsto obratov z razvejenimi dejavnostmi, z uglednimi blagovnimi znamkami, ki najverjetneje mikajo marsikatero mesno predelovalno podjetje. Od stečajnega upravitelja bi kupila ali najela del zmogljivosti. Zanimanje nam je včeraj potrdil Edvard Fonda, prvi mož sežanskega Krasa. "Zanimajo nas Mipove mesnice, če bo mogoče, jih bomo nekaj prevzeli. S tem novogoriškim podjetjem smo sodelovali v okviru GIZ Kraški pršut, z njim pa nismo direktno poslovali, kupovali smo le prašiče od hčerinske firme v Podgradu. Do Mipa nimamo nobenih terjatev," je povedal Fonda. A 7. Mipom, v katerem imajo največji delež firme družine Volk, je Kras Eovezan tudi lastniško, e lani je ta imel triodstotni lastniški delež, a se je z dokapitalizacijo Mipa zmanjšal na vsega 2,2 odstotka. Kras razpolaga s 44.000 delnicami Mipa. Po odstotek ali dva imata v Mipu še KZ Vipava in Tolmin. Malih delničarjev skupaj je več kot 700; večkrat so javno opozarjali, da obstaja sum, da je Mipov denar odtekal v žepe družine Volk prek njihovih zasebnih družb. A Vojko Volk je vseskozi poudarjal, da je poslovanje njegovih družb z Mipom potekalo transparentno, kar bo pokazala tudi revizija. "Krasa in ostalih manjših delničarjev z več kot odstotkom kapitala v Mipu niso upoštevali, mi smo želeli, da se zgodba drugače konča. Ob iskanju strateškega partnerja za Mip smo pokazali interes, a vodstvo se je pogovarjalo le s Panvito," )

Medij: Primorske novice
Avtorji: Božič Bogdan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 01. 04. 2009
Stran: 2