delavcem na čakanju - prvo naj bi preprečilo reprogram posojil, ki so bila najeta za sporne menedžerske odkupe podjetij, drugo pa naj bi delavcem na čakanju zagotovilo finančno nadomestilo. Vlada je na zadnji seji pregledala izvajanje zadnjega svežnja protikriznih ukrepov, s katerim je zadovoljna. Predsednik vlade Borut Pahor je dejal, da se je vlada kljub očitkom o počasnosti sprejemanja protikriznih ukrepov odločila, da bo imel prednost socialni dialog. Med socialnimi partnerji je namreč treba najti kompromis, kar zahteva svoj čas, vendar bo ta odločitev po Pahorjevem mnenju koristna. Pahor je sicer priznal, da bi lahko nekatere ukrepe izvajali hitreje, ter da je ministrski zbor to nalogo tudi dobil. V sredo se bo sicer znova sestala tudi krizna skupina ministrov, ki naj bi znova odločala o nadaljnjih predlogih za še hitrejše izvajanje protikriznih ukrepov. Ta teden bo menda usklajeno tudi besedilo sprememb zakona o javnih financah, je v četrtek po seji vlade napovedal minister za finance Franc Križanič. S spremembami zakona želi vlada koristnikom državne pomoči za odpravljanje posledic finančne in gospodarske krize prepovedati kreditiranje, podaljševanje oziroma zavarovanje kreditov iz menedžerskih prevzemov. Banke tako po zapadlosti terjatev kredita ne bodo smele podaljšati. Križanič je poudaril, da gre za precej težaven člen, ki ga vlada še usklajuje z Banko Slovenije. Najbrž bo usklajen ta teden, in sicer tako, da ne bo resneje ogrozil delovanja slovenskega finančnega sistema. V zakonu bo verjetno opredeljena tudi posebna družba za upravljanje v državni oziroma v lasti bank - , ki bo zastavljene deleže družb prevzemala v last, jih odkupovala in nato postopno prodajala, tako da cene delnic in nepremičnin zaradi prevelike ponudbe na trgu ne bodo preveč upadle. Takšno ravnanje bo po Križaničevih besedah kreditno aktivnost bank celo povečalo, vendar za druge namene, ne več za financiranje menedžerskih prevzemov. Daljšo razpravo je vlada po Križaničevih besedah imela tudi o zakonu o jamstveni shemi, s katero se bo pospešila kreditna aktivnost in izboljšala ročnost posojil. Uredba bo menda sprejeta ta teden, dogovoriti pa se bo treba še o zavarovanju teh jamstev, ki so za zdaj zelo poceni. Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o hipotekami in komunalni obveznici, s katero bodo precej poenostavili položaj bank, ki tovrstne obveznice izdajajo. Predlog novele zakona namreč bankam omogoča, da lahko za določitev vrednosti stanovanjske nepremičnine uporabijo tudi posplošeno tržno vrednost z uporabo metod množičnega vrednotenja nepremičnin v skladu z zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin iz maja 2006. To bo prva uporabna vrednost tega projekta iz mandata prejšnje vlade, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal Križanič. Predsednik vlade Borut Pahor je v četrtek po seji vlade pojasnil, da bo vlada na skupščini delničarjev NLB v nadzorni svet banke predlagala ljudi, ki na tem položaju še niso bili in ki bodo s svojim ugledom povečali zaupanje v največjo slovensko banko. Kot je znano, je vlada sklic skupščine NLB zahtevala zaradi izplačila nagrade nekdanjemu predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju, vendar datum skupščine še ni določen. Kot je po četrtkovi seji vlade še dejal Pahor, državno pravobranilstvo zaradi izplačane nagrade zoper Kramarja pripravlja tožbo, vendar ni razkril podrobnosti. Slovenija še vedno med državami z najmanj brezposelnimi »Trenutno je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 81.600 oseb, kar pomeni, da ima Slovenija trenutno registrirano 8-odstotno brezposelnost, medtem ko anketa kaže petodstotna brezposelnost. To pomeni, da smo še vedno med štirimi oziroma petimi evropskimi državami, v katerih so te številke najnižje,« je v četrtek po seji vlade pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Povzel je, da se je v prvih treh mesecih letos na zavod za zaposlovanje prijavilo 30.000 oseb, medtem ko se je z njega odjavilo pet tisoč oseb. Pri tem je po Svetlikovem mnenju ugodno, da se zmanjšuje število tistih, ki so bili zaposleni za določen čas in so nato izgubili službo, ter tistih, ki so službo izgubili zaradi stečajev. »Žal pa se povečuje število tistih, ki so opredeljeni kot trajni presežki, pričakujemo pa, da bo teh v prihodnje še nekaj,« je pojasnil Svetlik. Najtežje bo znova zaposliti tiste, ki imajo zgolj prvo ali drugo stopnjo izobrazbe, je dejal minister. Da bi zmanjšali te težave, vlada poleg že sprejetih ukrepov načrtuje tudi intervetni zakon o nadomestilu za plače delavcem na čakanju. »Priprave v sodelovanju z vsemi socialnimi partnerji so intenzivne, to delo je zelo konsktruktivno,« je priprave zakona povzel Svetlik. Zakon bodo ta teden potrdili na Ekonomsko-socialnem svetu, že 14. maja pa ga najbrž sprejela vlada, tako da bi ga potem čim hitreje potrdil tudi državni zbor. Država k subvencijam za plače sicer prispeva polovico, delodajalci pa 35 odstotkov, posamezen delavec bo tega ukrepa lahko deležen šest mesecev, posamezen delodajalec 12 mesecev, poskrbljeno pa bo tudi za ustrezen nadzor nad izvajanjem ukrepa, je še pojasnil Svetlik. Majda Dodevska Ministra Franc Križanič (levo) in Matej Lahovnik na seji vlade Širjenje nove gripe bo spremljala koordinacijska komisija Koordinacijska komisija, ki jo je v četrtek ustanovila vlada in jo vodi minister za zdravje Borut Miklavčič, bo redno spremljala in vodila ukrepe, povezane z novo gripo, ter o ugotovitvah dnevno obveščala javnost. Če pa nas bo zajela pandemija, bo po napovedih premiera Boruta Pahorja prva prioriteta vlade zdravje ljudi. »Temu bo podrejeno vse naše ukrepanje,« je poudaril predsednik vlade, ki zaupa, da je naš zdravstveni sistem pripravljen tudi na to nevarnost. V koordinacijski komisiji so vsi državni sekretarji, saj je pomembno, da bi v primeru, če bi se zgodilo najhujše, sodelovali vsi resorji. V primeru potreb bo po besedah generalnega direktorja direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Janeza Remška rja takoj mogoče sprostiti zdravila, ki so v državnih rezervah. V Sloveniji je na zalogi 350.000 doz kapsul tamifluja in 150 kilogramov praška tega sredstva. To zadošča za četrtino celotnega prebivalstva. Trajnost tamifluja je do leta 2011. Me. R. Vlada o novem davku na dohodke menedžerjev Ljubljana - Predlog zakona o dodatnem, 49-odstotnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize je vlada prvič obravnavala sredi aprila in znova pred prazniki, koje besedilo tudi objavila na svoji spletni strani. Z novim davkom namerava obdavčiti dohodke članov poslovodstev in nadzornih organov za vodenje in nadzor poslovnih subjektov in pravnih oseb, »ki so posredno ali neposredno v lasti Republike Slovenije ali so od države prejeli poroštva oziroma jamstva ali sredstva iz ukrepov, ki sta jih sprejela državni zbor in vlada«. Vlada v predlogu zakona pojasnjuje, da ima država prevladujoč vpliv v družbah, »če ima neposredno ali posredno v lasti 25- ali večodstotni delež v kapitalu ali glasovalnih pravicah«. Vlada z novim davkom, ki ga želi v državnem zboru uveljaviti z nujnim postopkom, meri na izplačila, ki presegajo zneske iz vladnih priporočil o plačah, nagradah, sejninah in drugih izplačilih: davčna osnova za 49-odstotni davek bo torej znesek nad priporočeno ravnijo izplačil, o dodatnem davku govorimo, ker ga bodo zavezanci plačali ob redni obdavčitvi z dohodnino. Vlada ne zna oceniti, koliko denarja bo dobila iz novega vira. K. F.

Medij: Delo
Avtorji: K. F.,Dodevska Majda
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 04. 05. 2009
Stran: 3