Istrabenz Holdinga in ne (vseh) podjetij v skupini Istrabenz. Tudi s stečajem delavci v podjetjih skupine Istrabenz ne bi smeli biti prizadeti, bi pa bili prizadeti delničarji Istrabenz Holdinga, ki niso samo v Maksima Holdingu in Petrolu, pač pa tudi mali delničarji v Istrabenz Holdingu in tudi, na primer, v NFD. Propad tega holdinga tudi ne bi bil posledica sedanje svetovne krize, saj podjetja v skupini na sploh niso v sektorjih, ki bi jih ta kriza najbolj prizadela, pač pa bi bil posledica slabega poslovodenja holdinga. Ker bi bil to tudi konec neke tajkunske zgodbe, bi to bilo gotovo zelo koristno tudi za oživitev načel družbenoodgovornega poslovodenja pri nas, ki so bila z menedžerskimi prevzemi do konca poteptana." Istrabenz Holding je namišljeni finančni holding, ki naj bi bil velik, v resnici pa je le holdinški vrh v konglomeratskem podjetju, pravi Maks Tajnikar: "Bil bi pomemben, če bi igral to vlogo, a je nikoli ni! Bil je pomemben le za poskus menedžerskega prevzema in nikoli za podjetja v skupini. Ta je prej oviral, kot jim pomagal." Pa vendar gre za prvi padec pomembnega igralca v slovenskem gospodarstvu. Ali lahko Istrabenz za sabo potegne tudi Petrol, Mercator, banke, ki so ga kreditirale? "Stečaj bo prizadel lastnike, še zlasti take, kot je Petrol. A je treba poznati zgodbo tudi z vidika Petrola, da ne bi prehitro obtoževali njegovega vodstva. Zlasti pa je problem vloge slovenske politike, kije marsikaj od tega dopustila in celo poizkusila izrabiti za svoje koristi, dokler stvar ni do konca propadla. Seveda bo škoda tudi za banke, ki so upnice, a ta škoda ne bo enaka za vse banke. Znova se bo izkazalo, da bodo najbolj kratko potegnile državne banke," ocenjuje Maks Tajnikar. Ali lahko pričakujemo, da bo prihodnost naplavila še kakšno prezadolženo družbo, ki ne bo mogla servisirati svojih dolgov? "Gre za posledico zadnjih gospodarsko pregretih let. Pri nas obstaja napačno prepričanje, da so svetovno krizo zakuhali le v Ameriki. V resnici smo tudi mi pošteno sodelovali v tej zgodbi, saj smo tudi mi na različne načine pregrevali gospodarstvo. Bančni direktorji, še zlasti državnih bank, bodo morali prevzeti odgovornost za ta leta in si ne deliti nagrad za leta, ko so z dobrimi rezultati uničevali slovensko gospodarstvo," pravi Tajnikar. Ali pomeni Istrabenz začetek kolapsa slovenskega gospodarstva? "Daleč od tega! Gre za streznitev, ki lahko vpliva tudi na nujno potreben konec najrazličnejši napihovanj gospodarskih balonov v Sloveniji. Sodni postopki, ki bi sledili v Istrabezu, bi lahko bili tudi opomin vsem tistim, ki danes na tiho sanjajo in pogosto delajo podobne zgodbe. Teh namreč ne najdemo samo v velikih podjetjih, pač pa so razsejani po celi deželi. S tem naše gospodarstvo samo postavljamo na zdrave temelje in hkrati znova uvajamo stanje, v katerem se ceni dejanska uspešnost poslovanja. Slovenija tak zasuk nujno potrebuje, saj bomo sicer zaostali za številnimi državami, ki jih danes po razvoju še prehitevamo," pravi dr. Maks Tajnikar. Ali je na začetku tega procesa očiščevanja že mogoče predvideti končni rezultat? Bodo posledice res v največji meri nosili delavci, menedžerjem pa, razen da izgubijo direktorske stolčke, Dr. Maks Tajnikar: "Zaradi menedžerskih prevzemov se struktura in konkurenčnost slovenskega gospodarstva ne bo spremenila. In to je slabo." (Robert Balen) se ne bo zgodilo nič? "Zaradi menedžerskih prevzemov se struktura in konkurenčnost slovenskega gospodarstva ne bo spremenila. In to je slabo. Ne bo se spremenila, ker se menedžerji ukvarjajo s prevzemi in ne z razvojem podjetij, slabo pa je zato, ker bi Slovenci nujno potrebovali korenite spremembe v smeri bolj prebojnega in konkurenčnega gospodarstva. Posledice tega "očiščenja" bodo nosili lastniki, delno menedžerji in zelo malo delavci. To je dobra plat teh kriz. Biti lastnik je tvegano in odgovorno, verjetno bodo lastniki v bodoče bistveno bolj odgovorno igrali svojo vlogo in jasneje opredeljevali svoja pričakovanja pri menedžerjih. Dobri menedžerji bodo pridobili na ceni in manj bo primerov, ko smo dajali visoke plače mladim menedžerjem brez vseh izkušenj. Delavci bodo pa še naprej taki, kot so bili do sedaj. Fino bi bilo, če bi tudi oni imeli vtis, da niso edini, ki so si s svojim delom zaslužili plačo," opozarja dr. Maks Tajnikar. "Manj bo primerov, ko smo dajali visoke plače menedžerjem brez vseh izkušenj"

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 26. 03. 2009
Stran: 9