omogočala pridobitev kadrovskeštipendije, kar pomeni nujno aktivnopovezovanje fakultet z zaposlovalci.Javni sklad za razvoj kadra in štipen-diranje ter ministrstvo za delo sta junijaobjavila skupni javni razpis za več kot2500 novih kadrovskih štipendij, pri-javili so se 503 delodajalci. Največ šti-pendij je s področja tehnike, za dmž-boslovje jih je zelo malo. Študenti preksodelovanja v projektih s podjetji do-bijo priložnost za kasnejšo zaposlitev,saj je podjetje kader že nekoliko »preiz-kusilo« in ga s tem laže vključi v svojdelovni proces. Študenti tako pridobi-vajo delovne izkušnje, novo znanje inširijo svojo mrežo, s čimer si lahko us-tvarijo priložnost za kasnejšo zapos-litev.Podjetja se redkojavijo sama»FDV pri zagotavljanju praks m zapo-slitvenih priložnosti za študente tesnosodeluje z Zvezo dmštev kadrovskihdelavcev Slovenije (ZDKDS), da na taknačin vzdržujemo stalne stike z od-govornimi za podrocje človešldh virovna strani delodajalcev. Prvi stik s pod-jetji vzpostavimo skozi pedagoški pro-ces, ko študenti s podjetji sodelujejo pripripravi projektnih nalog, včasih stikenavežejo študenti sami. Redkokdaj pase podjetja sama javijo s pobudo za sodelovanje,« je povedala BarbaraŽaucer Šefinan, predstavnica Fakulte-te za družbene vede (FDV) za stike zjavnostmi. Podjetja na spletai strani oglašujejopraksezaštudente, FDVpravtakovzdr-žuje učno bazo podjetij, v katerih sonjihovi študenti že opravljali prakse. Vnjejje trenutno približno 200 podjetij. Vtujini sodelujejo le z mednarodnimi or-ganizacijarni, EU in Nato, v katerih vsa-ko leto opravi prakso približno 10 štu-dentov. Ocenjujejo, da se prek nepo-srednega stika FDV s podjetji na letozaposli približno 60 njihovih diplo-mantov.Svet zaupnikov z gospodarstvenikiUniverza na Primorskem (UP) ima kotedina slovenska univerza svet zaupni-kov, vkaterem sedijo vsi pomembnejšiprimorski gospodarstveniki- svetujejo,pomagajo pri razvoju mehanizmov zasodelovanje z gospodarstvom ter odletošnjega leta sodelujejo pri načrto-vanju izobraževalnega in raziskovalne-ga procesa. Konkretni rezultati tega so-delovanja so Univerzitetni razvojnicenter in inkubator Primorske (UIP),Konzorcij za tehnično in naravoslovnoizobraževanje na Primorskem (v kate-rem sodeluje tudi Univerza v Novi Go-rici) in ustanovitev Štipendijskega skla-da ter Kariernega centra URŠtudenti lahko prek UIP sodelujejopri različnih načrtih m razvojnih pro-jektih s primorskimi in dmgimi slo-venskimi podjetji, kot so Cimos (av-tomobilska industnja), Luka Koper(transport in logistika), Adriatic Slove-nica (zavarovalništvo), Hidtia (proizvo-dnja komponent za avtomobilsko in-dustrijo in drugo industrijo), Istrabenz(turizem, živilska industrija), KD Group, Mobitel. Sodelujejo pa tudi zmanjšimi razvojnimi podjetji, kot staHarpha Sea (geomformatika), IstraAvto(trgovina in servisiranje avtomobilov).»Posebej bi izpostavili vsakoletno so-delovanje z Banko Koper pri projektuPodjetna Primorska m projekt I.Šola(inovacijska šola), izobraževalni pro-gram UR v katerem študenti v sode-lovanju s profesorji in podjetjem z iz-delavo izdelka, procesa ali storitve rešujejo konkreten problem v podjetju,«je povedal Leon Horvattč, vodja ka-birusta rektorja Univerze na Prunor-skem.Pouezani z Nemčijo, Avstrijo in ŠvicoUniverzavMariboru enotne baze pod-jetij nima, imajo pajih posamezne čla-nice. Samo baza Fakultete za elektro-tehniko, računalništvo m informatiko(FERI) na primer vključuje okoli 500podjetij. Karierni center deluje na Eko-nomsko-poslovni fakulteti (EPF), večpodobnih centrov na članicah pa seustanavlja. Karierni centerje povezan spribližno 60 podjetji iz RS, pa tudi izNemCije, Avstrije in Švice. Podjetja ni-majo tipičnega profila, gre za podjetja,ki iščejo kader »ekonomist« različnihsmeri, največje bank, revizijskih hiš. Šezlasti veliko je zanimanje za študente indiplomante s področja tehnike, kjer seže med študijem zaposli precej štu-dentov. Karierm center EPF je v letu2007 (polovica leta, saj smo koncesijopridobili šele s 1. jidijem 2007) realiziral12 zaposlitev (9 za določen čas in 3 zanedoločen čas),«je povedala Vanja Bo-rovac, samostojna svetovalka v kabi-netu rektorja Univerze v Mariboru. Spodbuda za zaposlitevže od 1. letnikaNa FDV zatrjujejo, da že v 1, letniku v okviru dogodka Zaposlitveni mostštudente seznanijo z razmerami na trgu dela in možnostmi zaposlovanjater da ob posamičnih študijskih programih izvajajo letne funkcionalneseminarje Kako najti pravo službo?, Kako napisati življenjepis?. »Bolj seusmerjamo na programe, kjer je zaposlitev tež)e najti (kulturologija,obramboslovje). Sodelujemo tudi s svetovalci kariernega centra Univerze vLjubljani,« pravi Barbara Žaucer Sefman. Sklad bo omogočil 30 štipendijŠtipendijski sklad Univerze na Primorskem temelji na partnerstvu medUniverzo na Primorskem (UP), Študentsko organizacijo Univerze naPrimorskem (ŠOUP) in gospodarstvom. UP bo v sodelovanju s ŠOUP inLJIP d.o.o. (Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske) zagotovilasredstva za 30 štipendij. »Namenjen je nagrajevanju in spodbujanjunajboljših študentov UP, ponudbi teh študentov delodajalcem še v časuštudijskega procesa in zagotavljanju možnosti za zaposlitev teh študentovtakoj, ko zaključijo študij,« je povedal Leon Horvatič, vodja kabineta rektorjaUniverze na Primorskem. V Štipendijski sklad Univerze na Primorskem jevključenih pet primorskih podjetij (Istrabenz, Intereuropa, Banka Koper,Luka Koper in Cimos) ter šest južnoprimorskih občin (Izola, Pivka, Divača,Sežana, llirska Bistrica in Hrpelje - Kozina). Sredstva v sklad bodoprispevale tudi članice Univerze na Primorskem. Lokalni zaposlitveni paktUniverza v Mariboru sodeluje tudi z Zavodom RS za zaposlovanje, Štajerskogospodarsko zbornico, Centrom razvoja človeških virov in drugimipristojnimi institucijami ter na tak način poskuša ponuditi mladim ustreznoinformiranost o kadrovskih potrebah in zaposlitvenih možnostih. Univerza vMariboru je vključena tudi v Lokalni zaposlitveni pakt. V okviru tega so seza reševanje problema brezposelnosti povezale lokalne in regionalneinstitucije gospodarskega in negospodarskega sektorja, vključno z Mestnoobčino Maribor, Zavodom RS za zaposlovanje OE Maribor, Mariborskorazvojno agencijo itd. Študenti prek sodelovanja v projektih s podjetji dobijo priložnost za kasnejšo zaposlitev, saj je podjetje kader že nekoliko»preizkusilo« in ga s tem laže vključi v svoj delovni proces, Študenti tako pridobivajo delovne izkušnje, novo znanje in širijosvojo mrežo. s čimer si lahko ustvarijo priložnost za kasnejšo zaposlitev.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Darja Jagarinec
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Zaposlitve in Kariera
Datum: 09. 08. 2008
Stran: 25