Za takšen postopek so se v združenju odločili, da bi zaščitili interese malih delničarjevdružb SCT in Delfi, ki jih zastopajo, ker je bilo zadnje dni mogoče slišati veliko informacij o težavah SCT in celo o možnosti njegove prisilne poravnave, kar ne zbuja strahu le med dobavitelji in podizvajalci SCT, ampak tudi med njegovimi delničarji, ki imajo z ravnanjem uprave v zadnjih letih slabe izkušnje. Glede na vse to smo preverili, kaj se dogaja z nekaterimi projekti SCT. Na državno tožilstvo prijavili sum pretakanja premoženja med družbama SCT Za projekte v Libiji brez državnega jamstva - Največji projekt most v Beogradu Aleksander S. Kucler je že leta 2007 v sodelovanju z VZMD na okrožnem sodišču v Ljubljani začel postopek zaradi prenizke odpravnine, ki so jo ob iztisnitvi dobili delničarji prvotne družbe SCT. Ta je delničarjem takrat izplačal le 26,74 evra za delnico, čeprav so izvedenci ugotovili, da bi morali dobiti vsaj 78 evrov. V pismu vrhovnemu državnemu tožilstvu je Kucler zapisal, da je ta »postopek v končni fazi in, kot vse kaže, bomo dokazali nepravilno vrednotenje podjetja«. Da vrednotenje po vsej verjetnosti ni bilo pravilno, kaže prevrednotenje premoženja družbe v letu 2009, ki je bilo sprejeto na skupščini SCT 8. oktobra letos. Kapitala SCT je bilo tako konec prejšnjega leta 51,481 milijona evrov, leto pred tem pa le 23,454 milijona evrov. Na vrhovno državno tožilstvo se je Kucler obrnil tudi zaradi suma pretakanja premoženja iz družbe SCT v družbo SCT Investicije, katere lastnik je družba SCT Holding (v lasti uprave družbe), tudi večinski lastnik družbe SCT, in ker proti Ivanu Zidarju, predsedniku upravnega odbora SCT, že potekajo obravnave v zvezi s pranjem denarja s pomočjo fiktivnih podjetij. Libijski posli še vedno visijo v zraku Na vprašanje Dela, ali so projekti SCT v Libiji ogroženi, v podjetju odgovarjajo, da bodo preživeli tudi brez njih, vendar v bistveno manjšem obsegu in z manj zmogljivostmi, kot jih imajo zdaj. To pomeni, da bodo morali manjšemu obsegu dela, ki bi bil na razpolago brez Bližnjega vzhoda, prilagoditi število zaposlenih. »Škoda je, da slovenska gradbena operativa in drugi segmenti gospodarstva, ki so z gradbeništvom povezani, ne bi izkoristili priložnosti, ki jih ima SCT na libijskem trgu, ki je eden med redkimi v vzponu. Slovensko gradbeništvo bi bilo v Libiji polno zasedeno kar nekaj let, še pomembneje pa je, da bi s temi projekti brez večjih težav prebrodilo gospodarsko krizo,« pravijo v SCT. Če bi SCT pridobil vse posle, ki mu jih ponuja libijski investitor, teh projektov je zdaj približno že za dve milijardi evrov, bi za njihovo uresničitev ustanovil konzorcij slovenskih gradbenih podjetij, podobno kot ga je za gradnjo velikega mostu čez Savo v Beogradu. Vendar libijski posli še vedno visijo v zraku, ker SCT za njihovo izvedbo ne more dobiti potrebnih jamstev. Zanašal se je na državna jamstva, vendar je gospodarska ministrica Darja Radič povedala, da jih ne more dobiti, ker zaradi poslovne in finančne nestabilnosti ne izpolnjuje osnovnih meril za njihovo pridobitev. V SCT pravijo, da izjave ministrice ne bodo komentirali, dodajajo pa, da odlašanje s pridobivanjem jamstev države pri poslih na tujih trgih dokončno poslabšuje položaj slovenskega gradbeništva in posredno tudi gospodarstva v celoti, saj imajo večmilijardni gradbeniški posli multiplikativen učinek za vso Slovenijo. V Srbiji SCT posluje odlično SCT v Beogradu, v sklopu konzorcija Sava Most, v katerem sta še avstrijski Por Tehnobau in nemški DSD Brukenbau, gradi most čez Savo pri Adi Ciganliji. Pred dnevi je podpisal pogodbo za gradnjo novih pristopnih cest do njega v vrednosti 42,5 milijona evrov. Njegov prvi mož v Beogradu Franci Kremžar je za Delo zagotovil, da podjetje v Srbiji posluje odlično. Omenjeni projekt je največji v tujini. Eden najzanimivejših mostov v Srbiji in Evropi bo dolg 929 in širok 45 metrov. Osrednji lok med stebri bo dolg 376 metrov, sredinski steber (pilon) pa bo visok 200 metrov. Vrednost del je ocenjena na 118 milijonov evrov. Razpisni pogoji so vključevali tudi desetodstotno bančno garancijo od vrednosti sklenjenega posla. Beograd je za gradnjo tega mostu pridobil tudi 69 milijonov evrov posojila Evropske banke za obnovo in razvoj, ki redno plačuje vse obveznosti, tako da SCT ne bi smel imeti težav s plačevanjem podizvajalcev, vendar brez problemov v poslovanju, kot trdijo naši viri, niti v Srbiji ne gre. Franci Kremžar je pogovor sklenil z besedami v nasprotju z njihovimi trditvami, da SCT v Srbiji pridobiva nove posle, dela na mostu pa bodo končali celo pred rokom. SCT bi dokončal predor Markovec O težavah, ki so nastale, ker je CPM ustavil dela pri gradnji predora Markovec na odseku avtoceste med Koprom in Izolo, v SCT na vprašanje Dela, kako komentirajo ta zaplet, pravijo, da so kaj takšnega pričakovali, saj po njihovem menju CPM nima izkušenj z gradnjo predorov. Skupni nastop z Alpine Bau je imel izključno namen dati reference CPM za gradnjo predorov, ker jih sam nima. Hkrati se sprašujejo, zakaj Alpine Bau kot pogodbeni partner ne sodeluje pri gradnji in je tudi ne nadaljuje. Poudarjajo, da so edino slovensko gradbeno podjetje, ki samostojno izpolnjuje vse referenčne pogoje za gradnjo predorov. Pravijo, da bi lahko sami nadaljevali delo in do roka zgradili predor Markovec. V razpisnem postopku so oddali realno ponudbo za gradnjo tega predora, vendar niso bili izbrani, ker je bil CPM cenejši. Njihovo strokovno mnenje je, da za ceno, ki jo je ponudil CPM, predora ni mogoče zgraditi. Prav tako ga CPM, tudi če ne bi imel zdajšnjih težav, ne more končati v pogodbenem roku, so še dodali v SCT. Cveto Pavlin Vili Einspieler Tudi Primorje v Beogradu Ajdovščina - Predsednik upravnega odbora Primorja Dušan Črnigoj je včeraj v Beogradu podpisal pogodbo za projektiranje in gradnjo mostov na beograjski obvoznici v pogodbeni vrednosti 13,5 milijona evrov. V okviru tega projekta je bilo Primorje izbrano za projektanta in izvajalca del treh mostov v dolžini 558, 631 in 72 metrov. Primorje kot vodilni partner pri projektu sodeluje s srbskim podjetjem Ratko Mitrovič Niskogradnja. Naročnik del je javno podjetje Putevi Srbije. Rok za izvedbo del je leto in pol. K. Z.

Medij: Delo
Avtorji: Einspieler Vili,Pavlin Cveto
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 10. 12. 2010 
Stran: 9