Dnevnik, 22.11.2012
Nova KBM Sustersicevi silijo Kad in Sod v nacionalizacijo Matjaž Polanič, Vesna Vukovič Vse kaže, da bo ministrstvo za finance velik del stroškov dokapitalizacije NKBM skušalo prevaliti na pleča Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe. To bi lahko resno ogrozilo njuno sposobnost zagotavljanja sredstev pokojninski blagajni oziroma poplačilo denacionalizacijskih upravičencev. Vladi Janeza Janše in upravi Nove KBM z Alešem Haucem na čelu očitno ni uspelo najti investitorja, ki bi z 200 milijoni evrov (z vplačilom 50 milijonov evrov dokapitalizacijskih delnic in 150 milijonov evrov hibridnih zamenljivih obveznic) kapitalsko podprl drugo največjo slovensko banko. Na ministrstvu za finance naj bi po navedbah naših virov tako že prešli na rezervni scenarij.
Ta predvideva, da bi banko dokapitalizirala država, ki bi z vplačilom vseh delnic dobila 75- odstotni lastniški delež, ob upoštevanju zamenljivih obveznic pa kar okoli 90-odstotnega. Toda velik del stroškov nacionalizacije NKBM bi minister za finance Janez Šušteršič prevalil kar na Kapitalsko družbo (Kad) in Slovensko odškodninsko družbo (Sod), ki sta morali po navodilu vlade že sredi leta zagotoviti sveža sredstva za dokapitalizacijo NLB. Medtem ko naj bi nakup hibridnih obveznic država financirala z depoziti, ki jih ima na banki, bi morala 50 milijonov evrov za nakup novih delnic NKBM zagotoviti Kad in Sod. Pri tem so na ministrstvu očitno spregledali, da bi to lahko resneje ogrozilo finančno stabilnost obeh paradržavnih skladov, ki imata z zakonom predpisane svoje obveznosti. Temeljna naloga Soda je namreč poplačevanje odškodnin denacionalizacijskim upravičencem in žrtvam (po)vojnega nasilja, medtem ko je osnovni namen Kada vzdrževanje dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne. Kako bi Kad in Sod lahko zagotovila 50 milijonov evrov za vplačilo dokapitalizacijskih delnic, ni znano. Sodeč po dostopnih podatkih pa bi se za celotni znesek morala zadolžiti. Enkrat tako, drugič drugače Temu istemu ministrstvu, ki bi zdaj Kadu in Sodu naložilo reševanje kapitalske ustreznosti NKBM, se sicer še pred dnevi ni zdelo smiselno, da bi se sredstva državnih skladov uporabila pri dokapitalizaciji Save Re. Toda pri dokapitalizaciji obeh družb obstaja več pomembnih razlik. Dokapitalizacija NKBM je namreč namenjena pokrivanju izgub, medtem ko bi pri dokapitalizaciji Save Re Sod predvidoma sodeloval le v manjšem znesku, pretežni del novih delnic pa bi vplačali obstoječi delničarji in zasebni investitorji. V Savi Re bi sicer dokapitalizacijo izvedli le v primeru, če bi jim uspelo kupiti večinski delež Zavarovalnice Maribor, ki ga prodaja NKBM. S prevzemom mariborske zavarovalnice bi Sava Re postala ena od največjih regijskih zavarovalnih skupin, kar bi Sodu omogočilo tudi lažji izstop iz njenega lastništva. Tudi če bi se prodaja Save Re potencialnemu strateškemu investitorju zavlekla, lahko Sod v naslednjih letih računa vsaj na dividende pozavarovalnice. Skupina Sava Re je namreč samo v prvi polovici letošnjega leta ustvarila 10 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je letošnja izguba Skupine Nova KBM dosegla že sto milijonov evrov. Preden bi Nova KBM izplačala en sam evro dividend, bi morala pokriti že za skoraj 200 milijonov evrov izgub, medtem ko ima Sava Re trenutno okoli 12 milijonov evrov bilančnega dobička. Mali delničarji proti izključitvi prednostne pravice O dokapitalizaciji NKBM po ceni 1,3 evra za delnico, pri kateri bi uprava banke v celoti izključila prednostno pravico obstoječih delničarjev, bodo delničarji odločali na skupščini 11. decembra. Toda na tokratni skupščini država in z njo povezana podjetja ne bodo smela glasovati, saj jim je Agencija za trg vrednostnih papirjev pred kratkim vzela glasovalne pravice za njihov celotni 5l-odstotni delež. Končna odločitev o dokapitalizaciji bo tako v rokah tujih vlagateljev na čelu s švedsko družbo za upravljanje East Capital in drugih malih delničarjev, ki pa se z izključitvijo prednostne pravice ne strinjajo. Združenje malih delničarjev je tako na NKBM že poslalo svoj nasprotni predlog, po katerem bi v prvem 14- dnevnem krogu dokapitalizacije lahko sodelovali le obstoječi delničarji, preostali potencialni investitorji pa bi delnice lahko vplačevali šele v drugem krogu. Kot navajajo v društvu malih delničarjev VZMD, so delničarji v zadnjih treh dokapitalizacijah (leta 2007, 2009 in 2011) vedno izkazali interes za sodelovanje. Navedbe uprave NKBM o neučinkovitosti dokapitalizacije, pri kateri bi ohranili prednostno pravico delničarjev za nakup novih delnic, so v VZMD označili kot neutemeljene in pavšalne. Ob tem so Hauca še opomnili, da je že sredi letošnjega leta vedel, da mora banka izvesti dokapitalizacijo. x Jr m HI flj _______E Minister za finance Janez Šušteršič bi velik del finančnega bremena dokapitalizacije Nove KBM prevalil kar na Kapitalsko družbo in Slovensko odškodninsko družbo. Fotografija: Jaka Gasar/dokumentacija Dnevnika
Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 22. 11. 2012
Stran: 7