Tajkunizacija in ropanje Slovenije ima daljšo brado, kot si predstavlja marsikateri Slovenec. Ker sem nekoliko starejši, sem imel srečo ali nesrečo, da sem zadevo spremljal od začetka. Slovenija in Slovenci imamo to nesrečo, da radi malikujemo negativce. Začetki razslojevanja in ropanja so se v prvih zametkih pojavili takoj po sprejetju Markovičeve zakonodaje leta 1989. Naslednje leto so bile prve demokratične volitve. Tridomna skupščina, ki jo je vodil France Bučar, ni hotela ali ni zmogla sprejeti ustrezne zakonodaje. Posebno sedaj toliko slavljeni Bučar ni dopustil izvesti osnovne
lustracije starih komunističnih kadrov. Vsi nekdanji direktorji, sodniki, udbovci in drugi so ohranili svoje položaje. Celo prvi predsednik predsedstva je bil nekdanji prvi komunist v Republiki Sloveniji. Zato lahko rečem, daje dr. Bučar odigral mračno vlogo pri nastanku nove demokratične Slovenije. Demosova vlada je bila kljub zmagi paralizirana. Posebno zbor združenega dela, v katerem so sedeli rdeči direktorju, je paraliziral vlado Lojzeta Peterleta. Tudi notranja razklanost Demosa je pripomogla, da se je rdeča kamarila okrepila. Pet najvažnejših zadev so rešili uspešno: osamosvojitev, izgon jugoarmade, uvedba lastne valute, denacionalizacija in mednarodno priznanje. Zmanjkalo pa jim je moči za ureditev privatizacije tako imenovanih družbenih podjetij. 2. decembra 1991 je razpadel Demos, začelo se je rušenje vlade Lojzeta Peterleta. To jim je uspelo v aprilu 1992. Zavladali sta LDS (anarholiberalci) in združena lista. Lov je bil prost. Državljane so odpravili s certifikati, in to zelo krivično. Za formulo so uporabili starost posameznika in ne delovnih let državljana. To je bila prva prevara. 85 odstotkov državljanov je bilo prevaranih. Pojavili so se pidovski kapitalisti. Tukaj jim je odločno pomagal dr. Mencinger. Na veliko je razlagal, da so certifikati ničvredni papirji. Navadni državljani so jih prodajali globoko pod ceno, kupovali pa so jih rdeči povzpetniki. Glavna »tajkunizacija« je bila izvedena v letih 1992-2004. Ironija je, da je bilo vse »zakonito«. 12-letna vladavina LDS in združene liste je bila temelj razslojevanja Slovenije in Slovencev. Sedaj so vsi žarometi obrnjeni proti dvema tajkunoma. Stotine drugih, ki so obogateli čez noč, pa mirno spijo. Tudi prejšnji, desnosredinski vladi ni uspelo odločno poseči v fevde novonastalih kapitalistov. Njihov prvi zaščitnik je bil Forum 21 na čelu z Milanom Kučanom. Večino nadzornih svetov so sestavljali prijatelji direktorjev, ki so z bančnimi posojili kupovali podjetja, v katerih so bili zaposleni. Delavci in mali delničarji so bili potisnjeni na rob. Žalostno pa to, da je vse to potekalo načrtno. Sedaj se pojavljajo isti rešitelji, torej tisti, ki so potisnili državo v bankrot. Dostikrat sem že zapisal, da je bila naša država zgrajena na napačnih temeljih. Kučan, Bučar, Mencinger in drugi botri so imeli samo en cilj: ohraniti kontinuiteto z nekdanjim krvavim jugorežimom. Nič jih ni motilo razslojevanje in siromašenje pa tudi ne sramotno bogatenje tajkunov. Zato se ne smemo čuditi restavraciji Tita in Jugoslavije. Vsak preprost državljan je tedaj imel delo, čeprav borno plačano. Poboji, razlastitve in povojna taborišča pa so pozabljeni. Ta vlada, ki jo sestavljajo nasledniki totalitarizma, bo težko rešila problem ropanja in tajkunizacije Slovenije. Njeni glavni akterji so bili na oblasti od aprila 1992. V Demosu so imeli dva glavna zaščitnika: predsednika skupščine Bučarja in 4 člane predsedstva s Kučanom na čelii. Tajkunizacija in spremljajoča zakonodaja je direktorje privilegirala in jim dobesedno omogočala pospraviti družbeno premoženje v njihove žepe. Seveda s pomočjo bank. Srečo imajo, da se državljani vsega tega ne zavedajo, zato nasedajo raznim provokacijam. Mogoče je sedanja svetovna kriza zdravilo. Žal bodo spet plačali tisti, ki niso nič krivi: delavci in brezposelni. Alojz Dragoš, Ljubljana
Medij: Demokracija
Avtorji: Dragoš Alojz
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odzivi in mnenja
Datum: 21. 05. 2009
Stran: 73