Letošnje skupščine največjih slovenskih podjetij v pretežno (neposredni državni lasti so minevale v znamenju zamenjav nadzornih svetov, katerim so se po večini iztekli mandati; politično kadrovanje pa se drugačnim predvolilnim obljubam navkliub nadaliuie. Damijan Toplak Nedavneskupščinedelničarjev NLB, Nove KBM, Luke Koper, Pivovarne Laško, Krke, Telekoma Slovenije in številnih drugih so pokazale, da država ter vlada Boruta Pahorja počasi, a zanesljivo prevzemata vajeti vodenja teh družb v svoje roke. Najbolj vroče do zdaj je bilo nedvomno v NLB, kjer so se člani vladne koalicije v boju za dobro plačane nadzorniške in vodstvene stolčke med sabo že tudi skregali.
Rezultat pa je bil ta, daje dr. Draško Veselinovič, nekdaj direktor Ljubljanske borze, z mesta predsednika uprave največje slovenske banke odstopil že po nekaj mesecih. Kogarkoli bo zdaj podprl nanovo izvoljeni nadzorni svet, ne bo imel lahkega dela, saj je NLB že tako v težkem poslovnem položaju, prav tako pa je postala močno spolitizirana sama funkcija. Podobno se dogaja v Novi KBM, kjer so nedavno na skupščini delničarjev prav tako zamenjali praktično ves nadzorni svet, že dolgo pa se ugiba, ali bo zamenjana tudi uprava. Vladno kadrovanje v tej banki je še toliko bolj občutljivo, ker, za razliko od NLB, nima slabih dva tisoč, ampak kar blizu 103 tisoč delničarjev. Zanimivo bo tudi nadaljnje dogajanje v Pivovarni Laško in Mercatorju. Ker prodaja pomembna deleža (10,75 odstotka Mercatorja in 23 odstotkov Pivovarne Laško) državna NLB, za delež v Mercatorju pa se zanima tudi sklad Kapitalske družbe, bi postopoma lahko v državne roke vnovič prešel Mercator, veliko manjša verjetnost za kaj takega pa je pri Pivovarni Laško, ki za Slovenijo vendarle kot polnilnica piva nima ne vem kakšnega strateškega pomena. Prihodnje leto zamenjave celo v Krki? Vodstvo se je zamenjalo že tudi v Luki Koper, kjer pa novi prvi mož dr. Gregor Veselko, ki ga je nastavil še prejšnji nadzorni svet, ne uživa podpore prometnega ministra Patricka Vlačiča. Sicer ni povsem zanesljivo, ali bo po le nekaj mesecih vodenja Veselko zamenjan, a je to precej verjetno. Zamenjan pa je bil na mestu predsednika uprave Zavarovalnice Triglav že Andrej Kocič, ki je uradno odstopil, to se je primerilo še Damijanu Koletniku v Dravskih elektrarnah Maribor in Andreju Lovšinu v Intereuropi. S tega vidika je določeno presenečenje, a ne za boljše poznavalce, da Bojan Dremelj, nekdaj prvi človek Simobila, še vztraja na vrhu Telekoma Slovenije. Veliko manjše presenečenje je, da še naprej vodi Krko Jože Colarič, ki ima za četrtinska lastnika državna sklada Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, saj Krka od leta 2005, ko je njeno vodenje prevzel Colarič, dosega dobre rezultate. Toda nadzorniki Krke naj bi se zamenjali prihodnje leto (za razliko od drugih imajo namreč petletni mandat, ne pa štiriletnega), svojevrstno presenečenje za novi nadzorni svet pa naj bi pripravljali predstavniki združenj malih delničarjev. Miloša Kovačiča, nekdanjega dolgoletnega direktorja Krke, ki naj se s Colaričem ne bi razšel v najbolj prijateljskih odnosih, naj bi imenovali za nadzornika družbe. Ne kaže pozabiti, da imajo mali delničarji Krke v lasti že blizu 45 odstotkov podjetja in da se njihov delež še povečuje. Z dobro pripravljenim zbiranjem pooblastil malih delničarjev in nekaterih do zdaj neaktivnih institucionalnih lastnikov Krke bi na prihodnji skupščini delničarjev morebiti celo lahko preglasovali državna sklada. Da za železnice in Elan, ne pa za Muro Po svoje zanimive so bile skupščine Mercatorja in Pivovarne Laško, kjer so dražbam iz kroga Boška Šrota že dlje časa odvzete glasovalne pravice, saj naj bi v preteklosti kršile prevzemno zakonodajo, zlasti ko ni bila podana prevzemna ponudba za Mercator, četudi naj bi družbe Pivovarne Laško obvladovale skupno 48 odstotkov lastništva. Bošku Šrotu se na nek način ponavlja zgodba Igorja Bavčarja, katerega so poslovne banke, zlasti tiste v državni lasti, ter državni Petrol, ki je tretjinski lastnik Istrabenza, bolj ali manj spravile iz koprske družbe. Prav v Petrolu, ki si ga je pred časom s somišljeniki želel prevzeti Bavčar, pa smo bih pnca političnemu kadrovanju, ko je vodilno mesto zasedel Aleksander Svetelšek, nekdaj direktor konkurenčnega Tuša (Oila), sicer pa tudi nadzornik v Kapitalski družbi. Petrol, a tudi druge družbe, čaka zahtevna naloga, kako se izvleči iz rdečih številk. Še najmanj se država ukvarja s podjetji, ki so že dlje časa v izgubah, to so LTH, Mura in še nekatera druga. Prepustila jih je trgu, kar večina javnosti kljub socialnemu čutu ocenjuje za edino pravilno, četudi se sprašuje, zakaj je, na primer, v Slovenskih železnicah ali pa v Skimarju (Elan) že poniknilo na milijone državnih evrov, za Muro pa se nikakor ne najde pet evrskih milijonov. Zamenjave na vodilnih vodstvenih in nadzorniških pozicijah v podjetjih s pretežnim državnim lastništvom so bile po lanski zmagi levice in vzpostavitvi Pahorjeve vlade pričakovane. Nekateri pravijo, da je v tujini tako, da po zamenjavi oblasti vodilni kar sami ponudijo odstop, toda obljube, da pod novo vlado ne bo političnega kadrovanja, se niso izkazale za realne, še več, celo znotraj koalicije se vnema boj za posamezne stolčke. Zdaj ko je večina zamenjav že opravljena, bomo državljani z zanimanjem opazovali, ali se bodo v podjetjih, v katera je naložen naš davkoplačevalki denar, izboljšali poslovni rezultati. Pa tudi to, ali se zmanjšuje število nepravilnosti ali jih morda celo ne bo več. Na podlagi teh podatkov bomo državljani tudi ocenjevali delo sedanje vlade na parlamentarnih volitvah čez tri leta, če se ne bodo že prej zgodile predčasne volitve.
Medij: 7 dni
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji, skupščina Mercator
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 22. 07. 2009
Stran: 32
