Zaradi zaostrenih razmer na finančnih trgih so se povečali stroški financiranja, tu sta še zelo negotovo poslovno okolje, v katerem posluje Telekom Slovenije, in kompleksnost političnega okolja v Sloveniji. Na njihovo odločitev so vplivale tudi neugodne spremembe predpisov EU o mednarodnem gostovanju ter spremembe v poslovanju družbe, ki ne bodo pozitivno vplivale na rezultate in ki jih Cinven v svoji ponudbi ni upošteval.

Po mnenju britanskega sklada so to osnovni razlogi, zaradi katerih Cinven ne bi mogel uresničiti načrtov, ki jih je v določenem časovnem obdobju imel kot potencialni investitor v Telekom Slovenije. Obenem sicer navajajo, da bodo še naprej spremljali preostale naložbene priložnosti v Sloveniji in širši regiji.

Slovenski državni holding (SDH) bo medtem proučil možnosti glede nadaljnjih korakov upravljanja naložbe v Telekomu. V skladu s strategijo upravljanja kapitalskih naložb, ki jo je sprejel DZ, je naložba v družbi Telekom Slovenije opredeljena kot portfeljska naložba, "zato bo SDH kot aktiven in zahteven upravljavec državnega premoženja skrbel za izvajanje najboljše prakse korporativnega upravljanja v družbi Telekom Slovenije".

V strategiji je glede Telekoma zapisano, da je ta določen za portfeljsko naložbo na podlagi sklepa državnega zbora z dne 21. junija 2013 in da se prodajni postopek družbe nadaljuje tudi na podlagi te strategije. V primeru nesprejemljive ponudbe se bodo proučili drugi alternativni scenariji. V osnutku strategije se je kot alternativen scenarij omenjalo postopno uvrstitev delnic na mednarodni kapitalski trg.

Dodaten vidik prinaša informacija, da naj bi bil Telekom Slovenije med interesenti za nakup Telekoma Srbije. Ta glede na velikost transakcije, ki jo poznavalci razmer vrednotijo v intervalu od dveh do 2,8 milijarde evrov (brez upoštevanja dolgov Telekoma Srbije), Telekomu Slovenije odpira možnost za začetek novega postopka privatizacije, je poročal Dnevnik.

Telekom Slovenije namreč za financiranje morebitnega prevzema srbskega državnega operaterja nima dovolj virov. Tudi zato je po pisanju časnika pričakovati, da jih bodo v Telekomu Slovenije skušali zbrati ali z dokapitalizacijo družbe, ki bi jo država lahko izkoristila za zmanjšanje svojega deleža, ali v navezi z morebitnimi finančnimi partnerji, ki bi Telekomu Slovenije pomagali financirati morebitni prevzem v Srbiji.

V kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja ne komentirajo odločitve sklada Cinven, v Telekomu Slovenije pa pravijo, da da bodo sledili svoji začrtani strategiji in viziji razvoja. V SMC so poudarili, da je upravljanje s kapitalskimi naložbami v pristojnosti SDH, ki mora z državnim premoženjem ravnati v skladu s strategijo upravljanja državnih naložb.

Prvak DeSUS Karl Erjavec je pričakoval umik sklada Cinven, glede na to, da so po njegovih navedbah ves čas spreminjali svojo ponudbo. V koalicijski SD pozdravljajo odločitev SDH, da po sporočilu sklada Cinven zaključi postopek prodaje. Prvak SD Dejan Židan je spomnil, da so prodaji Telekoma pod danimi pogoji ves čas nasprotovali.

V SDS zadeve ne komentirajo, po ocenah ZL je zaključek prodaje Telekoma dobrodošel in pričakovan, v NSi se zavzemajo za takojšnjo ponovitev postopka prodaje, v ZaAB poudarjajo, da je treba storiti vse, da se v naslednjem krogu prodaje najde strateškega kupca.

Finančna analitika Mateja Tomažina in Saša Stanovnika neuspešna prodaja Telekoma Slovenije ni presenetila. Drugače si tako dolgega procesa prodaje namreč ni mogoče razložiti. Zanimanje za Telekom sicer še vedno obstaja, do naslednjega poskusa prodaje pa bo prišlo, ko bo državi "ponovno tekla voda v grlo", ocenjuje Tomažin.

S postopkom prodaje so nezadovoljni tudi predstavniki malih delničarjev. Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič ocenjuje, da je bil ta problematičen, saj se je SDH na koncu pogajal le z enim ponudnikom. V Društvu mali delničarji Slovenije pa menijo, da bi Cinven svojo odločitev moral sporočiti takoj, ko je vedel, da pogojev ne more več sprejeti.

Na odločitev Cinvena glede nadaljevanja pogovorov za Telekom se je čakalo, odkar je makedonska komisija za varstvo konkurence v začetku julija odobrila združitev Telekomove makedonske družbe One z operaterjem Vip v lasti Telekoma Austria.

S tem je bila odpravljena glavna ovira, zaradi katere je junija prišlo do zamrznitve pogajanj za prodajo Telekoma skladu Cinven. Ta je namreč vztrajal, da je njihova ponudba za Telekom temeljila na zagotovljeni 100 milijonov evrov vredni prodaji Telekomove makedonske hčerinske družbe One.

Tako se je brez prodaje zaključil tudi tokratni, lani zagnani poskus privatizacije največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja. Začetki poskusov prodaje Telekoma Slovenije sicer segajo v leto 2000, naslednji poskus privatizacije pa se je brez prodaje sklenil leta 2008.