bilance, naši analitiki pa jih bodo vluči novih razmer morali vrednotiti drugače kot minula leta. Za zdaj lahko zanesljivo napovemo le to, da bodo tudi bogataši v naši stotniji revnejši: lani je stoti na lestvici imel 11 milijonov evrov vredno poslovno premoženje, letos bo ta znesek gotovo znatno nižji. Nekateri, ki bodo izgubili (pre)več, bodo celo zdrsnili z nje, namesto njih pa se utegnejo na lestvici pojaviti novinci. Pri lanskih »borznih« mogotcih je seveda jasno, da so izgubili velik del svojega premoženja, ki so ga imeli v vrednostnih papirjih. Tisti, ki so imeli za te vrednostne papirje najeta posojila, pa bodo utrpeli še dodatno zmanjšanje zaradi finančnega vzvoda, ki se je tokrat obrnil v njihovo škodo. Pri lastnikih neborznih podjettij bo osnova vrednotenja ostala enaka, vendar pa bosta zaradi krize pri večini podjetij skromneje ocenjena pričakovana rast in dobiček. Gotovo bo treba bolj upoštevati tudi stroške financiranja in s tem povezano tveganje nezmožnosti plačevanja obveznosti. Gradbinci in gradbeni investitorji: nevarni primež dolgov Posebno zahtevno bo ocenjevanje gradbincev in nepremičninskih podjetij, ki imajo zelo dolga investicijska obdobja, uspeh zadnjih naložb pa je zelo negotov, ker se je prodaja nepremičnin ustavila. Večina nepremičninskih in gradbenih podjetij je do vratu zadolženih, po podatkih baze Gvin so imela velika in srednje velika gradbena podjetja v Sloveniji konec leta 2007 v povprečju le 25 odstotkov lastnega kapitala. Lani seje delež lastnega kapitala pri večini teh podjetij še zmanjšal. Verjetno samo vrednotenje na podlagi poslovnih izkazov ne bo zadoščalo, ampak bo treba upoštevati tudi verjetnost izvedbe nedokončanih projektov. Največje slovensko gradbeno podjetje SCT je imelo konec predlanskega leta komaj še 12 odstotkov lastnega kapitala v finančnih virih. Pričakujemo lahko, da bo premoženje njegovega glavnega lastnika Ivana Zidarja precej manjše kot lani, ko je bil z dobrimi 49 milijoni evrov na 19. mestu. Čeprav najbolj znan, Zidar lani ni bil niti edini, niti največji bogataš med slovenskimi gradbinci. Po premoženju gaje posekal Jurij Krč z družino, med drugim lastnik podjetij Rešet in bolj znanega Gratela, ki gradi optično omrežje za telekomunikacijsko družbo T-2. Gratel je bil lani razglašen za najhitrejšo dravsko-pomursko gazelo, prav sodelovanje s kritično zadolženim T-Kandidati za -v ,;•; , :r>:-V morju tistih, ki jim bo kriza najedla vrednost premoženja, lahko nekateri z naše lanske lestvice še bolj zablestijo. Nekaj jih izpostavljamo. Družina Ajlec, AJM: Lani je družina Ajlec (na sliki oče družine Janez Ajlec) z 42,4 milijona evrov vrednim podjetjem AJM, ki izdeluje plastično stavbno pohištvo, priplezala že na 21. mesto, letos utegne biti še više. Prodaja AJM se je lani povečala še za 13 odstotkov, dobiček je skočil celo za 70 odstotkov, letos pa imajo za zdaj več naročil kot lani. Njegov recept: novi trgi, nizka zadolženost. Igor Akrapovič, Akrapovič: Svetla izjema v avto-moto industriji. V prvih treh letošnjih mesecih je prodaja njegovih izpušnih sistemov za motorje in avtomobile za sedem odstotkov večja kot lani. Lani je bil na 7. mestu s 123,8 milijona evrov vrednim premoženjem v podjetju. Njegov recept: nov program, edinstvena tržna niša. Družina Anderlič, Kranjska investicijska družba: Čeprav vlaga v nepremičnine, Jože Anderlič napoveduje za letos najmanj enak dobiček kot lani, ko so ga ustvarili okoli 6,5 milijona, znatno več kot leto prej. Njegov recept: visoka kakovost za zahtevne kupce. Edo Progar, Epic: Še en podjetnik, ki ne tarna, čeprav je s prodajo in oddajanjem plastičnih gradbenih odrov vezan na gradbeništvo. Kljub krizi pričakuje letos 10 odstotkov višje prihodke kot lani, ko so mu že zrasli za polovico, na 40 milijonov evrov. Lani je bil na 81. mestu s 13,1 milijona evrov vrednim premoženjem v podjetju. Njegov recept: novi trgi, izdelki, ki pripomorejo k varčevanju. Zdenka in Filip Remškar, Smart Inženiringi: Podjetje, ki se ukvarja z informacijskokomunikacijsko dejavnostjo, pričakuje, da bo upad naročil zaradi recesije pri svoji dosedanji ponudbi (ponujajo rešitve za sistemsko integracijo in razvoj sistemov, namenjenih elektronskemu komuniciranju) nadomestilo z novim produktom in novimi trgi. Lani sta bila zakonca Remškar z 59,4 milijona evrov vrednim premoženjem na 15. mestu. 2 pa utegne obema Krčevima podjetjema poleg hitre rasti prihodkov prinesti tudi težave: po informacijah v medijih imata namreč do T-2 že nekaj deset milijonov evrov zapadlih terjatev. Nekateri poslovneži, ki se ukvarjajo z gradbeništvom in nepremičninami, kljub temu v prihodnost zrejo optimistično. Enajsti z naše lanske lestvice Jože Anderlič pričakuje, da bo letos njegova Kranjska investicijska družba najmanj tako uspešna kot lani, ko je imela za okoli 6,5 milijona evrov dobička. Anderlič stavi na nepremičnine visoke kakovosti (in temu primerne cene). Čeprav se je na nepremičninskem trgu lani že začelo čutiti mrtvilo, pravi, daje lani brez težav prodal večino stanovanj v ljubljanski Vili Urbani, kjer kvadratni meter stane med pet in šest tisoč evrov. Kranjska investicijska družba je proti koncu lanskega leta kupila tudi izolski Delamaris zaradi zemljišča na lokaciji ob morju, in sicer prek svojega podjetja OTC Invest, ki ga je zatem prodala sinu Jožeta Anderliča Urošu Anderliču. Če se bo izkazal kot utemeljen njegov optimizem, se bo na lestvici obdržal tudi Edo Progar (lani 81.), katerega podjetje Epic gradbincem prodaja in daje v najem gradbene opaže. Progarjev Epic ostaja gazela: kot je povedal za Finance, so njegovi prihodki s predlanskih 27 milijonov zrasli na 40 milijonov evrov, letos pa kljub krizi pričakuje še za 10 odstotkov višje. Tudi njegova formula - poleg tega, da neumorno išče nove trge - spada v kategorijo »biti drugačen«; njihovi opaži so namreč plastični in gradbince prav v krizi posebno navdušujejo, ker so cenejši in lažji za uporabo. Pravi zvezdnik pa utegne biti izdelovalec plastičnega stavbnega pohištva AJM v lasti družine Ajlec, ki je bila že lani na 21. mestu z 42,4 milijona evrov vrednim premoženjem v podjetju. AJM, na svojo srečo, sicer ni neposredno vezan na gradbeništvo, več kot 90 odstotkov svojih oken in vrat namreč prodajo individualnim kupcem, pravi Janez Ajlec. Po lanskem zelo uspešnem letu, ko jim je prodaja zrasla za 14, dobiček pa za 70 odstotkov, imajo letos še več naročil kot lani in bo podjetje z zdaj 300 redno zapo-Viktor in Robert Pistotnik (na sliki), Sintal Varen posel z varovanjem Družina Pistotnik ima resne možnosti, da se jeseni na novo uvrsti na lestvico 100 najbogatejših Slovencev. Podjetje, ki je s 1800 zaposlenimi med največjimi zasebnimi zaposlovalci v Sloveniji, hitro raste, je malo zadolženo in ima dobre poslovne rezultate. Po bilanci leta 2007 bi podjetje, ki je v celoti v lasti družine Pistotnik, ovrednotili na vsaj 38 milijonov evrov. Podjetje je od lani še zraslo. Pistotnika sta verjetno med redkimi, ki jima kriza tudi vrednosti premoženja ne bo oklestila, saj je dejavnost nanjo malo občutljiva. Še več, potrebe po varovanju se v krizi celo povečujejo, »Sintal je naš način življenja, zato je za nas neprecenljiv in ni naprodaj,« je naše vrednotenje komentiral solastnik in prvi mož Sintala Robert Pistotnik. Sintal zaposluje okoli 1800 ljudi in sodi med največje zasebne delodajalce v državi, tudi zato se Pistotniku zdi pomembno, daje njegova družba med 30 najmanj zadolženimi v državi. »Imamo ogromno odgovornost do svojih ljudi, zato sem toliko bolj vesel, da nam ne bo treba odpuščati,« pravi Pistotnik. V prvih dveh mesecih je skupina 12 podjetij ustvarila za okoli tri odstotke manj prihodkov kot lani v primerljivem obdobju, vendar Pistotnik računa, da bodo letos kljub krizi prihodke ohranili na lanski ravni, vse njihove družbe skupaj so jih imele 50 milijonov evrov, kar je še za devet odstotkov več kot predlani. Dejavnost zasebnega varovanja po mnogih raziskavah sodi med bolj varne storitvene dejavnosti v času recesije. »Tisti, ki ima premoženje, ga mora zaščititi, še posebno v težkih časih. Stopnja kriminala seje zadnje mesece že povečala,« pravi sogovornik. Sintal, ki ga je leta 1990 ustanovilo 11 posameznikov, danes pa je v celoti v lasti družine Pistotnik, je danes daleč največja družba za varovanje v Sloveniji. Njihove ambicije pa so še večje. Poskušati so se že širiti v druge države, kar pa v tej dejavnosti ni lahko. V Italiji jim lokalne oblasti, čeprav so imeli državno licenco za delo, zlepa niso dovolile nositi orožja. V državah nekdanje Jugoslavije pa Sintala še ni zato, ker je zakonodaja, ki ureja področje zasebnega varovanja, precej nedorečena. Medtem ko teritorialno širjenje torej še čaka, pa se Sintal poleg varovanja širi še v druge dejavnosti, Med njimi je na prvem mestu upravljanje stavb, v katerem želi Sintal po Pistotnikovih besedah prav tako postati številka ena v Sloveniji. m N. M. in V. C. J. tX i A *X&£ JPs slenimi vsaj začasno verjetno zaposlilo dodatne ljudi, saj bodo morali uvesti drugo izmeno. Obrestuje se jim namreč, da so se pred časom podali na nove trge, Ajlec našteva Avstrijo, Italijo. Švico, Hrvaško. Plastična okna pa so iskano blago tudi zaradi državnih subvencij za varčevanje z energijo; samo Avstrija je, pravi Ajlec, za tovrstne spodbude v zadnjih dveh letih namenila 1,2 milijarde evrov subvencij. Finančniki: »Easy come, easy go« Bogataši iz finančne industrije so bili močno zastopani v zgornjem delu naše lanske lestvice, med prvimi 30 jih je bila kar tretjina. Zaradi sesutja borz so izgubili pol premoženja ali več, res pa je tudi, da so iz istega razloga leto prej tudi veliko pridobili. Večini seje premoženje takrat več kot podvojilo. Še najlaže je oceniti izgubo tistih, katerih premoženje se neposredno meri na borzi. Na smolo naših analitikov je tistih na naši lestvici komaj kaj. Mednje med lansko stotnijo spadajo štirje od solastnikov finančne skupine KD Group. Lanskih 33 milijonov evrov premoženja prvega med njimi, Matjaža Gantarja, se je glede na ceno delnice KD Group v zadnjem letu približno prepolovilo - podobno kot se je prepolovila vrednost sredstev v skladih, ki jih upravljajo. Upravljanje skladov in druge finančne storitve sicer pomenijo manjši del poslovanja Gantarjeve skupine, največji del tvori zavarovalništvo - kar je v klavrnih časih za borzne posle morda srečna okoliščina. Slabše od Gantarja jo je odnesel Igor Štemberger, kije lani višje letal (bilje na 13. mestu s 66,7 milijona evrov premoženja), a lahko nižje pade: za Finance je sam ocenil, da je v tej krizi izgubil 80 odstotkov premoženja. Ne le daje borzno posredništvo (v katerem zaradi borznega mrtvila v zadnjih mesecih povsod množično odpuščajo ljudi) glavnina njegove dejavnosti, tako Ilirika kot Štemberger osebno sta imela tudi desetine evrov naložb v delnicah na borzi. Za morebitne v tujini ne vemo, v Sloveniji pa ima največ v Zavarovalnici Triglav, ki je potonila še bolj kot Slovenski borzni indeks (SBI) - ta je v letu dni padel za okoli 60 odstotkov. Zlasti za Štembergerja bi lahko uporabili reklo Kakor pridobljeno, tako izgubljeno, Zlatko Sraka, Energoplan Veliko če-jev za zadolženega gradbinca Po bilanci leta 2007 bi bil gradbeni hotding Energoplan vreden kar okoli 40 milijonov evrov. Zlatko Sraka, ki je njegov skoraj 100-odstotni lastnik, ima torej še veliko rezerve za uvrstitev na letošnjo lestvico 100 najbogatejših Slovencev, saj utegne za rep tokrat zadoščati precej manj kot lanskih 11 milijonov evrov. Največja nevarnost zanj je visoka zadolženost, ki lahko ob mrtvilu na trgu dobičke gradbincev hitro spremeni v izgube. Leta 2007 je imela skupina Energoplan rekordne prihodke (127 milijonov evrov), skoraj podvojili so se, dobiček pa se je približal štirim milijonom evrov. Lani so bili prihodki za petino manjši, je povedal lastnik in predsednik uprave Sraka, česar pa v glavnem ni pripisal krizi, temveč temu, da so predlani zaključili dva velika projekta: gradnjo bančne stavbe v Ruski federaciji in Hipermarketa Mercator, Dodal je, da so ohranili dobiček na predlanski ravni. Energoplan si veliko obeta od gradnje športno-poslovnega kompleksa Stožice - ta ne stoji na tako trdnih nogah, saj trenutno ni zanesljivo, ali bo srbski trgovski holding Delta zmogel financirati naložbo, za katero seje zavezal. Čeprav Energoplan občuti zadržanost vlagateljev in pritisk na cene, je Sraka v odgovorih na naša vprašanja nasploh izžareval optimizem; pravi, da so njihove zmogljivosti trenutno zasedene bolj kot lani, in meni, da bo Energoplan tudi letos dosegel lanske prihodke. Energoplan sicer večinoma dela za znane vlagatelje, lastnih projektov za trg so se začeti lotevati šele v zadnjih letih. Če jim ne bi uspelo prodati teh nepremičnin, bi jih to zaradi visoke zadolženosti (konec leta so imeli v sredstvih več kot 80-odstotni delež dolgov) lahko spravilo v težave. Čeprav Sraka pravi, da so njihove nepremičnine tako kakovostne in na dobrih lokacijah, da jih bodo »po normalizaciji razmer« brez težav prodali, hkrati med vrsticami priznava, da odplačevanje posojil utegne biti težava. Pravi namreč: »V vmesnem obdobju računamo, da se bomo z našimi partnerskimi bankami uspeli dogovoriti za potrebne prilagoditve ročnosti posojil« Ivan Hozjan (na sliki) in Frančišek Zupančič, Elektroservisi Trikrat večji kot nred tremi leti V zadnjih dveh letih je postala družba Elektroservisi omembe vreden igralec v gradbeništvu. Družba je naslednica enega nekdanjih delov Elektra Ljubljana. V 90. letih se je privatizirala po tedanjem privatizacijskem zakonu, danes pa je v celoti v lasti Ivana Hozjana in Frančiška Zupančiča, ki sta podjetje kupila leta 2004. Podjetje, o katerem se v javnosti v skoraj dveh desetletjih obstoja ni slišalo skoraj nič, je konec lanskega leta zbudilo pozornost kot prvo, ki bo po novem zakonu delilo del dobička med zaposlene. Leta 2004 so se Elektroservisi poleg svoje tradicionalne dejavnosti (elektromontažna dela in gradnja elektroenergetskih objektov) usmerili še v gradnjo nepremičnin. Prav to je leta 2007 izstrelilo njihove prihodke in dobiček v nebo. Pri skoraj 45 milijonih evrov prometa so ustvarili več kot osem milijonov evrov dobička, kar je, samo za predstavo, dvakrat več, kot ga je imet veliko bolj znani Energoplan. Tako visok obseg poslovanja je bil sicer »muha enoletnica«; leta 2007 so namreč prodali nepremičnine, ki so jih gradili v minuun letin, glavnino so jim prinesla stanovanja v ljubljanski Glavarjevi rezidenci. A tudi lanske številke, čeprav bistveno nižje (27,2 milijona evrov prihodka in blizu 1,4 milijona evrov dobička), kažejo, da so Elektroservisi preskočili v novo dimenzijo, saj so to trikrat večje številke, kot so jih dosegali kadar koli prej. Obseg v svojih tradicionalnih dejavnostih so skoraj podvojili, pri gradnji nepremičnin pa so zaradi spremenjenih razmer pritisnili na zavoro. Hozjan pravi, da se jim pri infrastrukturnih projektih recesija za zdaj še ne pozna, pri gradnji nepremičnin pa bodo tretjino projektov za trg nadaljevali, tretjino jih bodo poskušali preoblikovati v gradnjo za znanega kupca, tretjino pa bodo zamrznili. Glede na rezultate družbe Elektroservisi v letu 2007 bi bila njegova lastnika Ivan Hozjan in Frančišek Zupančič lahko resna kandidata za uvrstitev na prihodnjo lestvico 100 najbogatejših Slovencev, in to sploh ne prav na dno. Če ne bi bilo recesije in če ne bi podjetje delovalo ravno v nepremičninski dejavnosti. Tako pa je prav verjetno, da bosta morala na uvrstitev še počakati. kajti pred tem je prav on posebno uspešno jahal na valu borzne evforije: v letu prej seje vrednost njegovega premoženja več kot potrojila. V tem duhu je tudi njegov više uvrščeni kolega, lastnik Poteze Branko Drobnak (8. z lanske lestvice s 199,6 milijona evrov premoženja) za Finance povedal, da »kolikor je vrednost Poteze prej rasla, seje zdaj znižala«. Lani se je približno podvojila, letos bi torej lahko sklepali, da se je vsaj prepolovila. Drobnak sicer v nasprotju s Stembergerjem ni prav dosti odvisen od borznega posredništva. V njegovi skupini daleč prevladuje naložbena dejavnost. Poteza Naložbe je med drugim nastopala tudi kot vmesna postaja za četrtinski sveženj delnic pri poskusu prevzema Istrabenza, pri čemer jo je Drobnak odnesel odlično v nasprotju z nekaterimi drugimi pomagači Igorja Bavčarja, ki so s svojimi delnicami ostali zagozdeni v prezadolženem Istrabenzu. Trenutno pa tudi Potezi ne cvetijo rože. Tak vtis vsaj daje Drobnakova nedavna pobuda državi, naj SID banka z izdajo obveznic delničarjem Nove Ljubljanske banke priskrbi posojila, za katera bi ti zastavili svoje delnice NLB. Poteza jih ima ogromno, po lanski vrednosti, ko je še 4,5 odstotka NLB kupila od EBRD, so bile vredne 160 milijonov evrov, danes pa na sivem trgu le tretjino tega. Drobnak je medijem zanikal, da denar potrebuje za plačilo svojih dolgov; vsekakor pa bo potreboval denar za ambiciozen projekt svojega novega podjetja Interenergo, ki je v Albaniji pred kratkim podpisalo pogodbo o gradnji verige hidroelektrarn. Glavna finančna mogotca na lanski lestvici, Igor Lah in Darko Horvat, pa utegneta kljub krizi tudi letos ostati zelo visoko. Posebno zato, ker soju naši analitiki lani zaradi njunega spretnega brisanja sledi za svojim premoženjem ocenili zelo konservativno. Medtem ko o Darku Horvatu v Sloveniji že lep čas ni nič slišati, pa Igor Lah, ki se je nekoč hudo razburjal nad tem, da smo ga uvrstili na lestvico, zdaj sam ustvarja vtis, daje dobro podkovan. Izkazal je namreč interes za nakup Mercatorja, ki bi lahko stal več kot 600 milijonov evrov - mnogo mnogo več, kot smo mu prisodili mi. Avtomobilski dobavitelji: ogrožena vrsta Avtomobilska industrija je v tej krizi ena od najbolj prizadetih panog, nanjo pa je vezanih kar nekaj bogatašev iz lanske stotnije. Začnemo lahko kar z Jankom Zakeršnikom, ki mogoče ta trenutek ni najbolj srečen, da je lani kupil delež Jožeta Kozmusa v Preventu in je zdaj prek svojega Eurocityja lastnik dobre polovice tega slovenjegraškega proizvajalca prevlek za avtomobilske sedeže. Preventu so naročila upadla za 40 odstotkov, ogroženih je 400 delovnih mest, hudi spori Zakeršnika z drugim lastnikom, Nijazom Hastorjem, pa prav nič ne koristijo pri iskanju rešitev. Za nameček so časi slabi tudi za cestno prevozništvo, dejavnost, s katero se ukvarja Zakeršnikov Eurocitv. Idrijskemu Kolektorju, ki tudi dela za avtomobilsko industrijo, so po poročanju medijev naročila upadla za polovico, kriza torej utegne predsednika uprave in približno triodstotnega lastnika Stojana Petriča, ki je bil lani na 88. mestu, zriniti z lestvice, ogroženo pa bi lahko bilo tudi mesto njegovega someščana Edvarda Svetlika, največjega od lastnikov Hidrie, ki prav tako izdeluje dele za avtomobile. Upadla so, čeprav malo manj, tudi naročila v njegovi drugi dejavnosti, klimatizaciji. Kriza seveda ne prizanaša tudi prodajalcem avtomobilov, prodaja vseh v Sloveniji je v prvih dveh letošnjih mesecih upadla za približno četrtino, kar se bo poznalo tudi udeležencem managerskega odkupa ACH s Hermanom Rigelnikom na čelu. V skupini je tudi Adria Mobil, katere proizvodnja prikolic je v hudih težavah. Tudi na Managerju z zanimanjem čakamo, ali bo svetla točka v tem kriznem viharju vsaj Igor Akrapovič (lani na 7. mestu), proizvajalec izpušnih sistemov za motocikle, ki je po novem prodrl tudi v avtomobilsko industrijo. Akrapovič je pred kratkim povedal, da so v prvih mesecih prodali sedem odstotkov več kot v istem obdobju lani. IT-jevci: recept je ponudba novih rešitev Panoga informacijske tehnologije je v tej recesiji nekako »srednje ogrožena«: ni tako neposredno na udaru kot avtomobil-Družina Glavina, Monteko Prodal podjetja v Romuniji - in zdaj? Podjetje Monteko je po vrednosti na novo »izskočito« iz baze zadnjih poslovnih poročil, in sicer zaradi okoli 17 milijonov evrov kupnine, ki so jo lastniki, družina Glavina, predlani prejeli za svoja hčerinska podjetja v Romuniji. Ali je Ludvik Nazarij Glavina (na sliki), ki je vpisan kot lastnik dveh tretjin podjetja, s svojo družino zaradi tega zrel za lestvico najbogatejših Slovencev, sicer lahko samo ugibamo, saj nam ni izdal, kam je kupnino potem naložil. Če bi se zlati časi na borzah nadaljevali, bi vsekakor bit, dovolj bi bilo celo, če bi denar pustil kar v kaki banki. Glavino smo v reviji Manager lani novembra predstavili kot vinarja (znana je znamka njegovih vin Santomas). Takrat je naši novinarki dejal, da namerava kupnino od svojih romunskih podjetij investirati na tamkajšnjem finančnem trgu, ne vemo pa, ali je to res storil in v kolikšnem obsegu. Novembra so pač borze že vrtoglavo padale, zaradi česar so nekateri vlagatelj postati bolj previdni, boli drzni pa so v tem videli priložnost. Poslovna zgodovina Ludvika Nazarija Glavine kaže, da ima razvito poslovno žilico, pri čemer se loti najrazličnejših stvari, od vlaganj, borze do trgovanja z vsem mogočim, ne pozabi pa delati kaj tudi za svoje veselje. Sem sodi gotovo tudi njegova ljubezen do vinarstva, v katerem je požel že kar nekaj nagrad. Podjetje Monteko je v zadnjih letih trgovalo z najrazličnejšimi stvarmi, v enem od poslovnih poročil so zapisati, da »večji delež odpade na trgovino na debelo z rokavicami, pečmi, klimami in vinom.« V Romuniji je v zadnjih letih ustanovil ali soustanovil več družb: družbo za trgovanje z zdraviti, verigo lekarn in nepremičninsko družbo. Na romunsko družbo je s slovenske v zadnjih letih prenesel celotno trgovanje z zdravili, kar je bila glavnina njegovega posla, S čim se bo poslej poleg vinarstva ukvarjal ta zanimivi in netipični podjetnik, bomo upamo - izvedeli ob kakšni drugi priložnosti. Tokrat nam je, za spremembo iz Madžarske, sporočit, da »svojih projektov ne želi javno razglašati«. ska, finančna industrija in gradbeništvo, posredno pa se nanjo prenaša upad v vseh drugih dejavnostih. Kako torej kaže podjetnikom iz te panoge, ki so se lani uvrstili na lestvico? Srečna okoliščina je, da so projekti v IT dolgoročnejšega značaja in tistih, ki so v teku, ni mogoče kar odpovedati, se pa je treba veliko bolj namučiti za pridobitev novih. V Halcomu v lasti družine Cadež (lani na 95. mestu z 11,5 milijona premoženja) pravijo, da Halcom, ki ponuja rešitve za bančništvo, sicer kljub recesiji letos pričakuje vsaj majhno rast, in sicer na račun novih rešitev za elektronsko plačevanje, in tudi zato, ker so se prebili na nove trge, v Iran in Katar. Na nov produkt in nove trge stavijo tudi v Srnart-Comu, družbi v skupini Smart Inženiringi, kije v lasti zakoncev Zdenke in Filipa Remškarja (lani na 15. mestu z 59,4 milijona evrov vrednim premoženjem). Prva znamenja recesije (zamik naročil že dogovorjenih poslov, zamude pri plačilih) so opazili sredi lanskega leta. Takoj so se lotili racionalizacije v podjetju, že pred tem so se odločili za razvoj in trženje novih storitev, sta nam pojasnila zakonca Remškar. V tem času so razvili in tudi zaščitili (pod imenom BeeSmart) lastno rešitev, večpredstavitveno platformo za internetno televizijo, kije, kot pravi Filip Remškar, v svetu trend. S tem produktom so že dobili poltretji milijon težak posel za Telekom BiH, operaterja ISCON na Hrvaškem in Invitel na Madžarskem, pilotne projekte so že prodali tudi vKuvajt, Savdsko Arabijo in v Moskvo. Računajo, da bodo s prodajo novega produkta nadomestili upad naročil v svoji tradicionalni ponudbi. Managerski odkupi: zgodnejšim je bilo laže ... Dolgovi so močno zmanjšali ali pa celo izničili premoženje lastnikov finančnih holdingov. Boško Srot seje s Pivovarno Laško oziroma njenim posrednim lastnikom, družbo Kolonel, lani v podobi slamnate lastnice Danijele Rakovič pojavil na 4. mestu lestvice, če ga bodo stisnili upniki, pa je povsem mogoče, da ga letos na lestvici sploh ne bo. Da ne govorimo o Igorju Bavčarju, kije lani ostal skrit (svoje četrtinsko lastništvo Istrabenza prek družbe FB investicije je priznal šele po izidu lestvice najbogatejših), letos pa bo, če je kaj pravice na svetu, izgubil vse delnice Istrabenza - pa ne zaradi osebne zadolženosti, temveč zaradi zadolženosti Istrabenza. Vse, ki jim grozi, da bodo izgubili delnice Istrabenza skupaj z njim, pa bolj in bolj zanima, kje, v kolikšni vrednosti in v kakšni obliki ima Bavčar svoje osebno premoženje. Obveznosti iz posojil za managerski odkup mučijo tudi Bineta Kordeža (oziroma njegov Merkur), ki smo mu lani naračunali 15,7 milijona evrov premoženja na podlagi razlike med prevzemno ceno Merkurja in dejansko ceno, po kateri je sam v povprečju nakupil njegove delnice. Merkur ni več na borzi in tokrat bodo analitiki njegovo vrednost morali meriti drugače. V Financah so nedavno ocenili, da glede na vrednost Merkurjevega premoženja Kordež tudi v luči današnje krize družbe ni plačal tako zelo drago, kot naj bi jo po splošnem prepričanju, torej utegne biti še vedno »v plusu«. Jeseni bomo videli, ali bo ta plus še zadoščal za na lestvico. Lažje, vsaj kar se posojil tiče, dihajo tisti, ki so se managerskih odkupov lotili bolj zgodaj - te zdaj lahko skrbi le še vpliv krize na poslovanje, enako kot druge lastnike podjetij. Dušan Sešok, lastnik Iskre, bi po bilanci leta 2007 na primer že bil za 10 milijonov evrov »v plusu«, saj so dolgovi za managerski odkup že v celoti poravnani. Ali ga bomo letos videli na lestvici, pa je odvisno od tega, koliko je kriza prizadela njegovo poslovanje. Mirko Tuš: sam se je močno precenil In povsem na koncu še o prvem, Mirku Tušu. Uradni cenilci, ki jih je najel sam, so njegovo skupino s trgovsko in telekomunikacijskima družbama lani ocenili kar na 735 milijonov evrov. Mi smo ga že lani ovrednotili skromneje, na 550 milijonov evrov, zdaj pa ocenjujemo, daje skupina vredna manj kot pol te vsote. Lanski visoki vrednosti je namreč botrovala Tuševa napoved, da bo šel na borzo, zdaj o tem ni več govora, tudi on pa mora zlasti zaradi podvigov v telekomunikacijah odplačati še ogromno dolgov. Tuševo prvo mesto na lestvici, čeprav še vedno verjetno, tako ni več samo po sebi umevno. Seveda pa, počakajte. ... moraš imeti pod palcem, da si bogat? Mnenja o tem so gotovo različna, predstavo o tem pa smo lahko dobili ta mesec, ko je svoja vrata odprla »butična« banka Matjaža Gantarja, KD banka, ki bo najprej ponujala le upravljanje premoženja za petičneže. Vstopni prag za njihove storitve zasebnega bančništva bo 300 tisoč evrov, Podatek, na koliko strank računajo, držijo zase kot poslovno skrivnost, povedali pa so, da je tovrstnih petičnežev v bogatejših državah po njihovih raziskavah približno odstotek prebivalstva, v Sloveniji pa nekaj manj. Ta »nekaj manj« bi torej lahko bilo kakih 15.000 Slovencev. Seveda je treba upoštevati, da so ljudje, ki imajo 300.000 evrov prostih sredstev, ki jih lahko namenijo za razpršene naložbe, podkrepljeni z mnogo obilnejšim premoženjem v trdnejši obliki. Samo za bogate Matjaž Gantar ni edini, ki z odprtjem butične banke za najpremožnejše prav v teh kriznih časih s svojo ponudbo (upravljanje premoženja v KD banki) meri prav na bogataše. (Gantarje svojo KD banko tako ali tako načrtoval še v zlatih časih in je njeno odprtje zgolj po naključju sovpadlo s krizo.) Ponudbe za premožne, ki so v krizi postali tudi malo manj razsipni, seje domislil tudi Bogdan Pušnik, dvanajsti z naše lanske lestvice. Na njegovo pobudo je bil namreč nedavno ustanovljen klub Burya , v katerem si lahko premožni ljubitelji izposojajo drage avtomobile, ki stanejo tudi po 200 tisoč evrov in več. Z njimi se bodo lahko vozili le člani kluba, ki bodo za ta privilegij plačali 15 tisoč evrov letne članarine, v klub pa se bodo lahko včlanili le na povabilo. Zamisel sicer ni zrasla čisto na Pušnikovem zelniku, kajti takšne klube v tujini že poznajo. Podobnega z imenom Segrave so lani ustanovili v Londonu in petičneži so se za članstvo, ki je bilo omejeno na 250 ljudi, kljub visoki članarini tako rekoč prerivali.

Medij: Manager
Avtorji: Javornik Cajnko Vita,Lipnik Karel
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ljudje & ideje
Datum: 02. 04. 2009
Stran: 14