Tožbe zoper poslovne banke

TWRDY: Veliki oškodovanci, veliki zneski. Samo konzorcij pozavarovalnice Save, Adriatic Slovence, prve osebne zavarovalnice, KBM, Infonda in Lona, od poslovnih bank zdaj skupaj zahteva 80 milijonov evrov odškodnine.
Dr. ALENKA ŽNIDARŠIČ KRANJC (prva osebna zavarovalnica): Razlog, da jih pa moramo vlagat danes, je pa pravzaprav na nek način nekonsistentna odločitev ustavnega sodišča.
TWRDY: To je konec oktobra zadržalo tek zastaralnih rokov le za tožbe zoper Banko Slovenije. Poslovnih bank se odločitvi ni dotaknilo.
ŽNIDARŠIČ KRANJC: Se nam lahko zgodi, da v tožbi Banke Slovenije ne bomo mogli uveljavljat vseh elementov, ki bi jih morali potem proti bankah. Tako da gre v osnovi za preventivno tožbo.
TWRDY: Preko 200 posamičnih pooblastil za večmilijonske tožbe, tudi malih vlagateljev, ima ljubljanska odvetnica, ki se že dalj časa ukvarja s primerom
TAMARA KEK (odvetnica): Mi tukaj opredeljujemo neposlovno odškodninsko odgovornost poslovnih bank, ampak primarni zahtevek, kot rečeno, je naperjen zoper Banko Slovenije, mi pač trdimo, da sami, d ni bilo podlage v veljavnih predpisih za sam izrek izrednih ukrepov na podlagi stresnih testov, kot so bili narejeni.
TWRDY: V centralni banki pričakujejo, da bodo sodišča upoštevala odločbo ustavnega sodišča in prekinila tudi odškodninske postopke zoper Banko Slovenije do sprejema novega zakona, ki bi uredil to področje. V poslovnih bankah pa odgovarjajo, da so na tožbe pripravljeni, a jih ne morejo komentirati.
GOBEC: Dober večer, spoštovana gosta, Uroš Pogačnik, odvetnik, in Kristjan Verbič, Slovensko združenje malih delničarjev.
KRISTJAN VERBIČ (Vseslovensko združene malih delničarjev): Dober večer.
GOBEC: Torej, gospod Verbič, koliko tožb je vloženih, mogoče povedati podatek, proti kateri poslovni banki največ?
VERBIČ: V imenu 130 vlagateljev, ki so bili razlaščeni, smo v okviru združenja vložili tožbe proti vsem poslovnim bankam, v katerih je do razlastitev prišlo. To je 6 slovenskih bank, hkrati pa v povezavi s tem tudi zoper Banko Slovenije.
GOBEC: To je, če vprašam tako laično, neke vrste tipska, skoraj tipska tožba, vsi enako pa različni zneski? Kako v praksi to zgleda?
VERBIČ: Ne, v našem primeru ne gre z tipske tožbe. In hkrati seveda tudi zneski niso enaki. Pristopi so lahko različni, mi smo izhajali iz knjigovodske vrednosti zadnje revidirane pred samimi izbrisi oziroma razlastitvami. Torej, konec leta 2012 pri teh zneskih, ki jih otežujemo, medtem ko pri podrejenih obveznicah so ti zneski vezani na nominalno vrednost obveznic, čemur bomo seveda dodali tudi same zamudne obresti s tega naslova.
GOBEC: Proti Banki Slovenije - koliko tožb? Vemo za banko Slovenije, za tožbo proti njej, roki še niso zastarali, o rokih bova še nekaj, gospod Verbič potem rekla.
UROŠ POGAČNIK (pravni pooblaščenec Banke Slovenije): Torej, jaz ne vem, če je sploh bila kakšna tožba proti banki Slovenije vložena, ker seveda ni bila vročena, bi me pa čudilo, če bi bile tožbe vložene proti banki Slovenije glede n odločitev ustavnega sodišča, ki je prekinila vse postopke, ki se že vodijo, kar pomeni, da tudi postopki, ki bi se začeli na podlagi sedaj veljavnega zakona, bi morali biti prekinjeni. Toliko bolj pa morda zaradi tega, ker bi ustavno sodišče dalo napotke zakonodajalcu, da uredi to področje najprej, kar se tiče Banke Slovenije.
GOBEC: Torej, najprej se podpisal zakon, vi ne sodelujete pri pisanju. Slišati je iz vaših krogov, da isti, ki so zakuhali vso zadevo, pišejo zakon, ki bi naj jo popravil.
VERBIČ: JA, to je še eno od žalostnih dejstev v vseh teh postopkih, ki smo jim priča. Seveda bi bilo Banki Slovenije, ki jo odvetnik zastopa tukaj v tej oddaji in pa ministrstvu za finance, ki je pravzaprav skuhalo vso to situacijo, ki bo bremenila še desetletja pravzaprav slovensko družbo, da bi ne bilo moč vlagati tožb, ki smo jih vložili tudi zoper poslovne banke, kajti te so povezane tudi s samimi izrednimi ukrepi banke Slovenije. Namreč same cenitve, ki so jih, bom ponovno vzpostavil, takrat izvajala niti ne revizorska podjetja, ampak svetovalna podjetja, De Leut in Ernest and Young, so v recimo primeru Nove ljubljanske banke odstopala za več kot milijardo v smislu prikaza bolj negativnega kapitala v teh bankah. Zato so slovenski davkoplačevalci plačali vsaj milijardo in pol preveč sredstev v prekapitalizirane banke. Danes prekapitalizirane. Hkrati pa so bili za približno 600 milijonov razlaščeni imetniki obveznic in delničarji.
GOBEC: Ja, to smo v nekem delu že slišali. Gospod Pogačnik, kdaj bo Banka Slovenije omogočila vpogled v to dokumentacijo, vrednotenje. Ker to pa je ključno za tožbe.
VERBIČ: Torej to je ključno in zaradi tega tudi v te tožbe gremo. Da končno skočimo v oboje, torej Banko Slovenije in poslovne banke. Naj se vendar izjasnijo ...
GOBEC: Da, gospod Pogačnik bo pa zdaj povedal …
VERBIČ: Se opravičujem, ampak samo to zaključim … Naj se vendar izjasnijo, kateri rezultati so pravilni. Po več kot treh letih je seveda nedopustno, da še vedno trdijo oboji, da so oboji rezultati pravilni, hkrati pa gre za razmak samo primerno NLB-ja za več kot milijardo evrov.
GOBEC: Dobro. Zdaj pa res beseda gospodu odvetniku.
POGAČNIK: Hvala, predvsem sogovorniku. Torej, kar se tiče samih cenilcev, ki jih je kolega tukaj omenil, je stvar sledeča. Ustavno sodišče je tukaj potrdilo, da je rešitev, ki je v zakonu predvidena skladno z ustavo, tako da tukaj polemiziranje s tem vprašanem mislim, da ni na mestu, oziroma je čisto navadno zavajanje. Kar se pa tiče vašega vprašana, glede vpogleda v dokumentacijo, je pa tudi to ena od nalog zakonodajalca, ki je bila naložena s strani ustavnega sodišča, da omogoči tudi ta dostop. Torej Banka Slovenije čaka na zakonsko rešitev, na podlagi katere bo omogočila oziroma na podlagi katere bo omogočen vpogled v podatke.
GOBEC: Ampak, kaj vam to …
VERBIČ: S tem v zvezi obstaja pravnomočna odločba informacijske pooblaščenke, da naj vendar pokažejo cenitve oziroma odločbe, tista ozadja, ki so botrovala temu, mislim, da brez pretiravanja lahko rečem ropu stoletja, ki so ga izvedli.
GOBEC: Zdaj v prispevku smo slišali »preventivna tožba«. Če sem prav razumela, je rekla gospa Alenka Žnidaršič. Pravi, kaj mi pomaga, Banke Slovenije še ne, torej ne dobim vpogleda, tožim poslovno banko, ko bomo lahko, Banko Slovenije, morda mnogih elementov ne bo razpolago, je to ta problem?
VERBIČ: Tisto, o čemer je bilo prej govora, torej, da se pripravlja zakonodaja, ki jo je ustavno sodišče naložilo državnemu zboru, na ministrstvu za finance praktično z isto ekipo, ki je to stanje povzročila, je to seveda nedopustno. Mi smo apelirali samo neposredno za tem pri predsedniku Državnega zbora doktor Brglezu, naj se vendarle v to vključi, vsaj strokovna ekipa iz pravosodnega ministrstva, ker gre za pravna vprašanja. Kar pa zadeva vprašanje samih dokument, ocen in cenitev je že danes jasno, da so seveda bila, ne samo bile zgrešene, da tudi zaradi tega skrivajo na Banki Slovenije te pogodbe, te podatke, tiste odločbe, kajti iz njih bo to jasno izšlo. Ker do tega ne moremo priti …
GOBEC: Ampak gospod Pogačnik pravi, ko bo to omogočil zakon, vi trdite, da to že po pravnomočni sodbi informacijske pooblaščenke lahko. Prosim odgovor. Pa tako, da ljudje razumejo, za kaj pravzaprav gre.
POGAČNIK: Glejte, podatki, v katere bo omogočen vpogled, so enaki danes, kot so bili takrat. Skratka, dokumenti, ki bodo na voljo, so enaki. Torej. Prav čudi me, kako gospod Verbič razlaga, kako mu je vse jasno, kako ve, da mu je vse to napačno, hkrati se bori za dostop do teh podatkov, trdi, da jih banka skriva. Banka ničesar ne skriva. Tudi dostop do teh podatkov in cenitev bo omogočen, in ko bo omogočen na podlagi zakona, bodo lahko sprožili postopke proti Banki Slovenije.
VERBIČ: Torej, na podlagi …
GOBEC: Samo moment …
POGAČNIK: Samo trenutek, če lahko. In še mogoče druga stvar. Saj, Državni zbor je tisti, ki sprejema zakone. To nimam jaz nič z ministrstvom za finance, ampak to izpostavljanje, isti ljudje pišejo zakone kot so prej sodelovali, Državni zbor sprejema zakone, zakonodajni postopek je jasen, strokovna javnost se vedno lahko vključi, zato ne vem, zakaj vsa ta debata o tem in strah, kakšen bo to zakon, kdo ga piše …
GOBEC: Bo še možno dati kako pojasnilo s tem v zvezi?
POGAČNIK: Zakon bo tak, kot ga bo sprejel Državni zbor.
VERBIČ: Državni zbor …
GOBEC: Za roke, gospod Verbič, pri koncu smo. Roki. Je danes zadnji rok? Nekdo je po Dnevniku, ko smo napovedali to temo, vprašal, torej so mi izbrisali podrejene obveznice, naj še tožim, imam sploh še kaj časa, kako je s tem, kdaj je rok za tožiti poslovne banke?
VERBIČ: V nedeljo, s tem da se izteče torej jutri, mi smo danes poskrbeli za to, da so tožbe vložene, iztekla so se tri leta, razen seveda v primeru banke Celje, hkrati pa vendarle naj izpostavim naslednje - vsa ta zavajanja, ki smo jim priča, odkar smo začeli postopek presoje ustavnosti pred ustavnim sodiščem tri let nazaj, ves čas poslušamo s strani Banke Slovenije oziroma njenih dobro plačanih odvetnikov, ki jih navkljub eni najobsežnejših pravnih služb v Republiki Sloveniji pošiljajo v oddaje, da zastopajo najvišje predstavnike Banke Slovenije v tem primeru. Da, ni bilo nikakršne protizakonitosti, protiustavnosti in podobno. Ves čas smo to poslušali, poglejte kaj se je pokazalo po treh letih na ustavnem sodišču. Temu je pritrdilo, torej smo uspeli, dobili smo možnost vsaj iti v postopke. Temu je pritrdilo nenazadnje sodišče v Luksemburgu, kamor se je spraševalo, torej, da bi bilo sporočilo …
GOBEC: V pol stavka, gospod Verbič.
VERBIČ: bančništvu zavezujoče. Vse to se je potrdilo navkljub temu še vedno isto zatrjujejo predstavnike Banke Slovenije, ki jih dobro plačuje, torej odvetniki, ki jih najame pri komercialnih odvetniških družbah, navkljub temu, da imajo sami izjemno obsežno pravno službo.
GOBEC: To smo že povedali, niste povedali nič novega, tudi prejšnjič sem povedala, da Banko Slovenije zastopa odvetnik, ki ga pošiljajo v oddajo. V enem stavku, gospod Pogačnik, več ne moremo.
POGAČNIK: Zanimivo, kaj vse je problem pri Banki Slovenije. Torej tokrat trenutno ne več izbrisani, ampak prisotnost moja v tej oddaji, tako da očitno …
VERBIČ: Ja, stroški nastajajo s tem in to visoki.
GOBEC: S to oddajo, ne?
POGAČNIK: Očitno je čisto vsaka stvar, ki jo naredi Banka Slovenije, narobe, vse je pa že naprej jasno, če prav razumem, gospod Verbič.
GOBEC: Tukaj je pika. Gospod Pogačnik, gospod Verbič, hvala lepa za sodelovanje v Odmevih.
VERBIČ: Hvala lepa za povabilo, lahko noč.
POGAČNIK: Hvala.

Menu

VZMD

Tožbe zoper poslovne banke

VZMD.TV

KDD OBVESTILA