december lanskega leta, ko je ATVP dunajski borzi odvzela glasovalne pravice. Dunajska borza namreč kljub 81 -odstotnemu deležu po več mesecev trajajoči pravni vojni za interpretacijo prevzemne zakonodaje ni želela objaviti namere za prevzem Ljubljanske borze, ki bi jo ob 38 milijonih stal dodatnih devet milijonov evrov. Pred skupščino Ljubljanske borze v sredo, 14. januarja, na kateri so odločali o imenovanju novih nadzornikov, je dunajska borza vrhovno sodišče zaprosila za izdajo začasne odredbe za odpravo prepovedi glasovalnih pravic. Vrhovno sodišče je v ponedeljek, 12. januarja, Avstrijcem začasno vrnilo glasovalne pravice. Vrhovni sodniki so namreč ocenili, da bodo z delno vrnitvijo glasov preprečili, da bi manjšinski delničarji borze (predvsem Probanka, Publikum, Poteza in Perspektiva) imenovali svoje člane v nadzorni svet in v njem prevzeli večino. Predsednik uprave dunajske borze Heinrich Schaller je odločitev sodišča komentiral z besedami, da »omogoča, da bodo prevzeli aktivno vlogo pri odločanju na izrednem srečanju delničarjev Ljubljanske borze«. ATVP pa je takrat izrazila bojazen, da bi lahko »takšno razumevanje zakona agenciji onemogočilo izrekanje njenega najučinkovitejšega ukrepa, to je zamrznitev glasovalnih pravic«. Začasna odredba sodišča je presenetila tudi pravnike, ki so opozarjali zlasti, da bi jo lahko izkoristili tudi lastniki drugih podjetij, ki so zaradi kršitve prevzemne zakonodaje ostali brez glasovalnih pravic. 12. maja je uprava Ljubljanske borze za 15. junija ponovno sklicala skupščino. V predlogu sklepov, ki sta ga podpisala predsednik uprave Ljubljanske borze Andrej Šketa in predsednik nadzornega sveta Heinrich Schaller, naj bi celotni bilančni dobiček v višini 349.000 evrov razdelili delničarjem v obliki dividend. Toda 4. junija je predsednik uprave na delničarje naslovil dopis, v katerem jih je pozval, naj razmislijo o možnosti, da bi dobiček namesto za dividende razporedili v druge rezerve iz dobička. Odločitev v nekaj urah Šele 11. junija, torej 30 dni po sklicu skupščine in sedem dni po dopisu predsednika uprave delničarjem, je po naših podatkih okoli 11. ure dopoldne na vrhovno sodišče prispel predlog dunajske borze za izdajo začasne .odredbe, s katero bi ji dovolili uresničevanje glasovalnih pravic na skupščini. Vrhovno sodišče je še istega dne (!) sprejelo sklep, s katerim je dunajski borzi delno vrnilo glasovalne pravice. Še več; sklep vrhovnega sodišča je bil istega dne tudi napisan, člani senata so ga strokovno pregledali, nato pa so ga še istega dne s sodišča poslali strankam v postopku. Pozornost vzbuja zlasti hitrost, s katero je sodišče odločilo v tej zadevi. Res je sicer, da je o podobni zadevi odločalo že januarja* vendar v drugačni sestavi. Januarja so namreč sodni senat sestavljali vrhovni sodniki Marko Prijatelj (nekdanji direktor ATVP in nekdanji sodelavec Alje Markovič Čas, pravne zastopnice dunajske borze) kot predsednik senata, Mile Dolenc in Kristina Ožbolt. Junija je senat zasedal v drugačni zasedbi, saj je bila od prvotne v njej samo Kristina Ožbolt, ob njej pa še Miodrag Dordevič in Brigita Domjan Pavlin. Ob tem velja opozoriti, da je bila Kristina Ožbolt prvič članica senata, drugič pa njegova predsednica, v nobenem primeru pa ni bila sodnica poročevalka, torej sodnica, ki je z zadevo podrobno seznanjena, saj jo preuči in kolegom predlaga sprejetje določene odločitve. Sodnik poročevalec je bil v drugem primeru Miodrag Dordevič. Čeprav slednji z zadevo prehodno ni bil seznanjen, je uspel očitno v nekaj urah preučiti vlogo na osmih straneh s 13 prilogami, ki skupaj obsegajo okoli sto strani. Po zakonu o upravnem sporu ima sicer sodišče možnost, da o začasni odredbi odloči v sedmih dneh, zoper sklep pa se lahko stranke v treh dneh pritožijo. ATVP ne razkriva podrobnosti Glede na vprašljive postopke odločanja ATVP sumi, da je neznana oseba, ki deluje v korist dunajske borze, mimo opravil, ki urejajo postopek komunikacije med stranko in sodiščem, stopila v stik z neznano osebo na vrhovnem sodišču. Ta naj bi izrabila svoj položaj na vrhovnem sodišču tako, da je domnevno omogočila, da se je o predlogu za začasno odredbo odločalo v nekaj urah. S tem, ko je sodišče o zadevi pravočasno odločilo, je bila dunajski borzi omogočena nepremoženjska korist, ATVP pa kršena osnovna pravica, da se izjavi o navedbah in dokazih nasprotne strani. Na ATVP so nam potrdili, da so tožilstvu v začetku meseca posredovali naznanilo suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. »Podrobnejših informacij vam zaradi zaupnosti ne moremo razkriti,« so bili redkobesedni. vesna.vukovic@dnevnik.si suzana.rankov@dnevnik.si Vrhovno sodišče, ki ga vodi Franc Testen (na sliki), bremenijo veliki sodni zaostanki. Toda kljub temu je senat v zahtevi dunajske borze odločil v nekaj urah, zaradi česar bo morebitne sumljive okoliščine te odločitve zdaj preverjalo tožilstvo. Dunajčane rešila hitra odzivnost sodišča • 12. maj: Ljubljanska borza za 15. junij skliče skupščino, po predlogu uprave in nadzornega sveta bi ves bilančni dobiček razdelili delničarjem; • 4. junij: predsednik uprave Ljubljanske borze na delničarje naslovi dopis, v katerem predlaga, da bilančnega dobička ne bi razdelili za dividende; • 11. junij: vrhovno sodišče okoli 11. ure prejeme zahtevo za izdajo začasno odredbe dunajske borze, ki vsebuje skupaj okoli sto strani, o njej v istem dnevu odloči in sklep odpremi strankam; • 12. junij; stranke prejmejo sklep; • 15. junij: na skupščini Ljubljanske borze je bil nasprotni predlog dunajske borze, da se bilančni dobiček razporedi v rezerve, sprejet z natanko toliko glasovi, kot jih je zaradi izdaje začasne odredbe imela dunajska borza. Francu Testenu se primer ne zdi sporen Predsedniku vrhovnega sodišča Francu Testenu so znane tudi vse okoliščine za tako hitro odločitev sodišča v tem primeru, so nam pojasnilo v njegovem uradu: »Šlo je za predlog za izdajo Začasne odredbe, takšne zadeve pa se po zakonodaji rešujejo urgentno. Sodišče si pri tem prizadeva, da o njih odloča takoj, praviloma v času, ko začasna odredba še lahko doseže svoj namen. Ta čas se v nekaterih primerih šteje v dnevih, lahko pa tudi v urah.« Statističnih podatkov, v koliko primerih je vrhovno sodišče v letošnjem letu o predlogu za začasno odredbo odločilo v istem dnevu, kot je predlog prejelo, in v istem dnevu tudi posredovalo strankam, nam s sodišča niso posredovali. Iz teh podatkov bi lahko ugotovili, ali je hitrost, kakršne je bila pri odločanju deležna začasna odredba dunajske borze, običajna. Ob tem še dodajmo, da v veliko odmevnih primerih, o katerih smo poročali mediji, sodišča niso odločila v nekaj urah. Izplačilo dividend ni ogrožalo likvidnosti borze Izplačilo 350.000 evrov bilančnega dobička, kot sta ga prvotno predlagala uprava in nadzorni svet Ljubljanske borze, za družbo ne bi smelo predstavljati večjih težav. Ljubljanska borza je imela namreč še konec minulega leta za 450.000 evrov naložb v obveznice in 230.000 evrov denarnih sredstev. Hkrati je imela samo nekaj več kot 8000 evrov kratkoročnih finančnih obveznosti, delež kapitala - tega je bilo konec leta za 3,1 milijona evrov - v sredstvih pa je znašal skoraj 90 odstotkov. Tudi sicer je Ljubljanska borza v preteklih letih svojim lastnikom vseskozi izplačevala praktično celotni bilančni dobiček, vse projekte pa so financirali z lastnimi viri sredstev. Očitno se je največji lastnik dunajska borza želel izogniti delitvi dobička z ostalimi lastniki in si ga bo izplačal takrat, ko malih delničarjev ne bo več v lastništvu, mp

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana
Teme: mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 18. 07. 2009
Stran: 17