bankam za zadolževanje kreditojemalcev - gospodarskih subjektov (podjetij). Zakon opredeljuje gospodarske subjekte kot osebe, organizirane v statusni obliki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, s sedežem v Sloveniji. Zadruge kot gospodarski subjekti niso urejene v zakonu o gospodarskih družbah, temveč v tistem o zadrugah kot posebnem zakonu, ki zadrug ne opredeljuje kot gospodarskih družb. Prav v tem pa je problem, da so v predlaganem zakonu o jamstveni shemi zadruge znova izločene, je razložil Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije (ZZS) in svetnik, ki je dal pobudo za veto. Z njo se je strinjalo 20 od skupaj 29 svetnikov. »Že večkrat se je zgodilo, da so na razpisih različnih ministrstev zadruge kar izločili. Včasih so se potem zgovarjali, da so pozabili in da niso vedeli, da bi bile tudi zadruge Peter Vrisk upravičene do razpisanih sredstev, včasih kdo tudi reče, da niso tako pomembne. Potem smo se poskušali z uradniki na ministrstvih dogovarjati, a je bilo vedno bolj kot ne neuspešno. Ko je ta zakon znova izločil zadruge, smo rekli, da tega ne moremo več tolerirati, saj smo na trgu enako kot preostale gospodarske družbe. Plačujemo vse dajatve, v zadrugah je zaposlenih približno 3500 delavcev in tudi mi imamo v tem času podobne težave kot druga podjetja,« je razložil Vrisk. Večino svetnikov mu je uspelo prepričati, da ne zdržijo argumenti tistih, ki so zmanjševali pomen zadrug in njihovega prometa. »Imamo podatke, da zadruge v kmetijstvu predstavljajo več kot polovico celotnega poslovnega dogajanja. Zato smo vložili veto in uspelo nam je.« Vrisk upa, da bo po sestanku na ministrstvu za finance pri državni sekretarki Heleni Kamnar zakonski predlog ustrezno dodelan pred ponovno obravnavo v DZ. Še posebno potem, ko je, kot pravi, v državnem svetu slišal razlage Kamnarjeve o tem in so zadruge menda izključene iz zakona bolj kot ne zaradi nesporazuma. »Tako kot je zdaj zapisano v zakonu, je tudi v nasprotju z ustavo,« pravi predsednik ZZS in dodaja, da bi ob neizglasovanem vetu sprožili ustavno presojo zakona o jamstveni shemi. »Pozanimali smo se tudi pri institucijah v okviru EU in nikjer v Evropi se ne dogaja, da bi zadruge samo zato, ker so zadruge, izločali iz takšnih pomoči.« Zato bomo bili, če nas ne bodo razumeli doma, kot pravi, prisiljeni obvestiti tudi institucije v okviru EU. Po Vriskovih besedah so se tudi tisti, ki so glasovali proti vetu, v razpravah načelno strinjali, da bi zadruge morali vključiti, »bolj pa jih je motilo to, da mi zdaj ustavljamo zakon, ker so nekatera podjetja v velikih težavah in čim prej potrebujejo pomoč«. Toda če je volja, lahko državni zbor v enem mesecu znova obravnava zakon in odpravi napako, je neomajen Vrisk, ko zavrača tudi očitke (izrečene že v razpravi na državnem svetu), da bo državni svet kriv, če pomoč podjetjem ne bo pravočasna. »S sabo sem imel vse kopije vseh dopisov, ki smo jih pošiljali. Resornemu ministru Milanu Pogačniku smo 12-krat pisali v zvezi s tem, pisali smo tudi drugim ministrom in predsedniku vlade. Državna sekretarka za finance je celo dejala, da niso nič dobili iz zadružne zveze. Prav zaradi tega, ker se je to že večkrat dogajalo, ko se je kdo sprenevedal, da ni nič dobil od nas, sem šel na sejo DS s kopijami naših dopisov.« Zadruge v kmetijstvu so, kakdr koli obračamo, tudi pravne osebe s svojo dejavnostjo: zadružna podjetja so vinske kleti, klavnice, mlekarne in drugi predelovalni obrati, »zato ni razloga za razlikovanje med nekom, ki je organiziran kot delniška družba, in drugim, ki je organiziran kot zadruga in posluje na trgu ter plačuje vse dajatve«. Marjeta šoštarič Ključne rešitve zakona o jamstveni shemi: država podjetjem z bonitetami A, B in C namenja po 400 milijonov evrov jamstva za posojila (v skupni vrednosti 1,2 milijarde evrov); do 240 milijonov evrov je lahko namenjenih za srednjeročna in dolgoročna posojila za reprogramiranje kratkoročnih posojil; posojila so sicer namenjena za financiranje novih naložb, dokončanje začetih in financiranje obratnih sredstev; ročnost posojil je od enega do desetih let; država jamči za največ 80 odstotkov glavnice posojila, ki je lahko od 100.000 do največ 70 milijonov evrov.

Medij: Delo
Avtorji: Šoštarič Marjeta
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 10. 04. 2009
Stran: 15