niso nič, smo izvedeli neuradno, medtem ko prvi nadzornik Adrie Maks Tajnikar zatrjuje, da so s stališči že zelo blizu. »Adrijina strategija je eden boljših načrtov, ki semjih videl vzadnjem času. To ni ideja, da partnerje k nečemu prisilimo, ampak je to zanje tudi poslovna priložnost, ki jim lahko prinese nove posle. Verjamem, da denimo konverzija dolgov v deleže Petrolu ni blizu, z Aerodromom pa nismo uskladili le še malenkosti. Ne nazadnje pa imamo istega lastnika,« je dodal Tajnikar. Dobro za državo, slabo za male delničarje Z gospodarskega ministrstva so nam medtem sporočili, da ne vidijo razloga, da bi se predstavniki družb spet dobili pri premieru, kot je menda načrtovano. Iz Pahorjevega kabineta nismo dobili odgovora. Ali Tajnikarjeva izjava napeljuje na to, da bo odločitev sprejeta politično, ne pa v interesu vseh lastnikov družb? Aerodrom, v katerem ima država dvotretjinski delež, ima denimo 9.012 delničarjev, Petrol, kjer ima država manj kot 30 odstotkov, pa je v lasti 39.834 delničarjev. Manjši delničarji obeh družb so že ugotovili, da bibila pretvorba Adrijinih dolgov škodljiva (www.finance.si/269590). Skobir: Tufkov načrt ne bo prebojen »Enostavna sprememba dolga v lastniški delež ni ustrezna rešitev, saj ima lahko številne negativne posledice. Najbolj ustrezno bi bilo seveda poplačilo dolga. Ce to ni mogoče, je najprimernejša rešitev kratkoročni odlog plačila s kakovostnim zavarovanjem,«vnasprotju s Tajnikarjevimi zagotovili o skorajšnjem dogovoru pravi šef letališča Zmago Skobir. Aerodrom ima do Adrie 5,4 milijona evrov terjatev. Skobir je kritičen tudi do Adrijine strategije do leta 2014, h kateri je po naših informacijah uradno dal 10 pomembnih pripomb. »Adrijina strategija za uspešnejše poslovanje ne ponuja pomembno drugačnega poslovnega modela. Prav tako ne predlaga alternativnih rešitev, če predlagane poslovne poteze ne bi bile uspešne,« pravi Skobir. Po naših informacijah je lastnike Adrie in vlado opozoril tudi, da pojem nacionalnega letalskega prevoznika ne obstaja več od devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila v EU uvedena liberalizacija zračnega prometa. Petrol: Z letalstvom se ne mislimo ukvarjati Proti konverziji so tudi v Petrolu. »Poslovna dejavnost, s katero se ukvarja Adria, ni povezana s Petrolovo osnovno poslovno dejavnostjo, zato tudi ni mogoče pričakovati vstopa v lastništvo tega prevozniškega podjetj a oziroma konverzije terjatev v lastniške deleže. Petrol se v prihodnjih načrtih usmerja predvsem v svojo osnovno trgovsko-energetsko poslovno dejavnost, v njej ostaja in ni pripravljen vlagati v razširitve dejavnosti,« pravijo v naftnem trgovcu, ki mu je Adria dolžna 3,9 milijona evrov. Kaj bo storil Tufek, če se njegovi načrti (več o teh v okvirju) ne uresničijo, nam včeraj ni odgovoril. Poslal pa nam je obsežno pojasnilo svojih predlogov. Najdete jih na spletni strani (http:// www.finance.si/270040). • Kako se bo reševala Adria Airways? ► Okoli enoodstotna rast prihodkov iz poslovanja: glede na gospodarska gibanja skromna napoved, saj naj bi se potrošnja okrepila bolj. ► Prodaja še tretjega zastarelega letala A320 in najem letala A319: logično in ekonomsko upravičeno, ker je A319 novejše in bolj ekonomično letalo. Najem je verjetno finančni lizing. Vendar to ni v skladu z napovedanim znižanjem stroškov najema letal za 7,4 odstotka v letu 2010 in povsem nelogično ob predpostavki, da bo Adria letos prepeljala večje število potnikov kot lani in to z najetimi, ne svojimi letali. ► Znižanje stroškov poslovanja: predvideva predvsem, da bo Petrol zmanjšal marže pri dobavi goriva za okoli 60 odstotkov, Aerodrom Ljubljana pa bo znižal ceno opravljenih letaliških storitev za polovico. ► Preoblikovanje podjetja in razdelitev na pet glavnih enot: letalski prevozi, ki vključujejo redni in izredni prevoz potnikov, tovorni promet in poslovno aviacijo; vzdrževanje letal; helikopterski prevozi; letalska akademija; družba Amadeus, ki prodaja letalske vozovnice. ► Sanacija, s katero bi pokrili večji del neplačanih terjatev in družbo kapitalsko utrdili: Adrio bi dokapitalizirala država oziroma paradržavni skladi za pet milijonov evrov. Drugi del je pretvorba neplačanih obveznosti v kapitalske deleže. Adria pričakuje, da bosta glavna upnika Petrol in Aerodrom Ljubljana namesto 9,3 milijona evrov zapadlih obveznosti dobila deleže v hčerinskih družbah Adrie - Petrol v prevozu potnikov, Aerodrom pa v enoti prevoza tovora. Dodatno Adria predvideva, da bi strateški partnerji kapitalsko okrepili tudi druge »strateške« enote družbe, letos skupaj za sedem milijonov evrov. ► Upravljanje vladnega letala: ta projekt je, kot kaže, že propadel, saj se mu je Adria odpovedala. ► Opravljanje helikopterskih prevozov v Sloveniji: pri tem pričakuje, da bosta slovenska vojska in policija nanjo prenesli 75 odstotkov storitev, ki jih zdaj opravljata za civilne namene (reševanje v gorah, nujni medicinski prevozi in podobno). Adria nima svojega helikopterja in bi za opravljanje dejavnosti najela ustrezne helikopterje, kar pa dejansko pomeni, da bi si helikopterje sposodila od vojske in policije, saj morajo biti helikopterji hitro na voljo. ► Ustanovitev letalske akademije, ki bi skrbela za usposabljanje športnih pilotov in pilotov civilnih letal: za ta namen je že decembra lani kupila letalo piper, eno pa namerava najeti. V letih od 2011 do 2014 pa nameravajo kupiti še štiri letala, vsako stane 50 tisoč evrov. Letos načrtujejo povečanje števila slušateljev za 50 odstotkov, na skupaj 15. ► Razvoj servisne dejavnosti: kot kaže, je največja težava ustrezno opremljen prostor, saj bi družba glede na načrte potrebovala nov ustrezno opremljen hangar. Če bi Adrii uspelo razviti to dejavnost tudi za zunanje uporabnike, bi bil to po napovedih družbe najbolj donosen razvojni projekt. ► Razvoj dejavnosti, ki z letalstvom niso neposredno povezane in bi v nekaj letih pomembno izboljšale poslovanje: katerih dejavnosti, v strategiji ne piše, bi pa za to prihodnje leto najeli tri milijone evrov posojila z odplačilno dobo 10 let, določena je tudi že obrestna mera, 5,5 odstotka.

Medij: Finance
Avtorji: Lipnik Karel,Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 29. 01. 2010
Stran: 10