Nezaupanje trgov v slovenske načrte za nadaljnji razvoj je razlog za visoke pribitke na naše obveznice, meni France Arhar, predsednik Združenja bank Slovenije.
Trenutno trgi ne verjamejo slovenskim načrtom za nadaljnji razvoj, zato imamo visoke pribitke na obveznice, meni predsednik Združenja bank Slovenije in nekdanji guverner slovenske centralne banke France Arhar, ki se je udeležil dvodnevne konference Investo Expo.
Optimistično glede evra, pesimizem glede evroobveznic
Dejal je, da je optimističen je glede evra in nekoliko manj glede prihodnosti načrtovanih evroobveznic in enotnega finančnega sistema. Sam namreč ne verjame, da bodo evroobveznice temeljile na principu solidarnosti, saj te niso v interesu velikih evropskih gospodarskih sil, predvsem Nemčije. Za evro meni, da bo obstal, a le kot enotna evropska valuta, medtem ko so ugibanja o dveh evrih neizvedljiva. »Če en evro ne more preživeti, bosta dva še toliko manj,« je dejal.
'Evro je valuta brez države'
Na drugi strani pa manj optimizma za prihodnost evra kaže predsednik upravnega odbora KD Group Matjaž Gantar, saj meni, da gre za valuto brez države. Dejal je, da ga zgodba o evru spominja na zgodbo o Jugoslaviji, ki je razpadla predvsem zaradi finančnih zdrah. Istega mnenja je glede reform, saj pravi, da smo se tudi v Jugoslaviji vsake pet let dogovarjali o reformah, zgodilo pa se ni nič. »To se zdaj dogaja z evrom,« je poudaril.
Glavna težava finančnih trgov je nezaupanje
Glavna težava evropskih finančnih trgov je ta, da obstaja nezaupanje v sposobnosti nekaterih držav, da vrnejo dolgove, zato gredo pribitki na njihove obveznice v nebo, pa meni direktorica belgijskega inštituta za raziskavo kapitalskih trgov CFA Agnese Le Thiec.
Rešitev vidi v evroobveznicah, a imajo te v zdajšnji obliki precej pomanjkljivosti. Kot glavno je Le Thiecova izpostavila to, da bi o njihovi uvedbi dali odpustke finančno nediscipliniranim državam, da jim ne bi bilo potrebno upoštevati fiskalnih pravil in ne uvajati reform.
Za njihove dolgove bi namreč garantirale gospodarsko dobro stoječe države, ki pa se s tem ne strinjajo. Zato je uvedba evroobveznic bolj politična odločitev kot gospodarska, je dejala.
Če Grčija zapusti evro ne bo težav
Če bi Grčija zapustila evro, območje evra ne bi imelo večjih težav, razen, da bi to lahko sprožilo domino efekt manjših članic, če bi pa območje evra zapustila npr. Italija, bi to pomenil konec območja evra, so si bili skoraj edini udeleženci okrogle mize, na kateri je sodeloval tudi predsednik svetovnega združenja investitorjev (WFI) Jean Pierre Paelnick. Ta je tudi menil, da bi Grčija drago plačala izhod iz območja evra.