Odredba se nanaša na pet vrst podrejenih obveznosti Banke Celje: na štiri podrejene obveznice z zapadlostjo glavnice v letih od 2016 do 2019 in podrejena potrdila o vlogi z zapadlostjo glavnice 29. novembra 2014 ter leta 2019. Centralna banka je v odredbi ukrep utemeljila s tem, da dokapitalizacija Banke Celje v več poskusih letos ni uspela, ker pa je v fazi pridobivanja dovoljenja Evropske komisije za državno pomoč, bi lahko bilo izplačilo podrejenih obveznosti razlog za zavrnitev prošnje za državno pomoč. "Odredba je nezakonita" "Odredba BS je evidentno nezakonita, ker ne izpolnjuje zakonskih pogojev za ta posebni ukrep nadzora. Z njo je BS predvsem prekoračila svoja pooblastila v istem členu zakona o bančništvu, na katerega se sklicuje. Po tem predpisu morajo banke pri vodenju poslov upoštevati navodila BS, ne more pa jim ta z navodilom naložiti, da ne izpolnijo svojih obstoječih obveznosti glede izplačila obresti iz obveznic, skladno s pogoji, pod katerimi je posamezna banka obveznice izdala, da torej postopajo nezakonito. Zato bi morala Banka Celje zaradi zavarovanja kupcev njenih obveznic ugovarjati navedeni odredbi," je prepričan Pipuš, ki obenem opozarja na "moralno sprevrženost in kratkovidnost BS kot varuha zakonitosti v slovenskem bančnem sistemu, z guvernerjem Boštjanom Jazbecem na čelu. Sprašujem se, ali samovoljni ukrep BS podpirata tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je na zadnjih volitvah zmagal predvsem s poudarjenim zavzemanjem za zakonitost in moralnost, ter tudi finančni minister Dušan Mramor". Ob tem Pipuš v ukrepu vidi kratkovidnost, ki bo porušila že tako omajano zaupanje državljanov v Banko Celje in druge banke: "Zaupanje v izpolnitev obveznosti, ki so jih sprejele banke, pa je temelj bančnega sistema. Osnove poštenja zahtevajo, da sopogodbeniki spoštujejo medsebojne pogodbene obveznosti oziroma da izdajatelj obveznic sam spoštuje pogoje, pod katerimi je obveznice izdal. Pri čemer ni nepomembno, da imetniki podrejenih obveznic nimajo nobenih upravljavskih upravičenj v Banki Celje ter torej niso odgovorni za njeno slabo upravljanje in eventualni kapitalski primanjkljaj." Ustavno sodišče zavlačuje Kristjan Verbič, predsednik vseslovenskega združenja malih delničarjev, pravi, da je na to opozoril nedavno na odboru državnega zbora za finance in monetarno politiko, a pri novih poslancih ni naletel na razumevanje. "Problem imetnikov podrejenih obveznic Banke Celje in tudi Gorenjske banke je še kako relevanten. Gre za namerno zavajanje z drugačnimi dejstvi in strašenje z bančno katastrofo, če takih ukrepov ne bi izvedli. V takšni meri, kot v Sloveniji, niso ukrepali nikjer, če pa so, so ukrepe v kratkem korigirali. Za zdaj še čakamo odgovore na naša javna pisma, ki smo jih v zvezi s prodajo NKBM poslali najvidnejšim politikom v Sloveniji, s premierjem Mirom Cerarjem na čelu. Glede Banke Celje pa še čakamo, saj noben postopek pred sodišči še ni pravnomočen," je dejal Verbič. V odločitvi, da ustavno sodišče Evropsko sodišče v Luxembourgu, ki je nekakšno upravno sodišče na evropski ravni, zaprosi za tolmačenje, Verbič vidi očitno zavlačevanje. "Luxembourško sodišče nima nobene zveze z našo ustavo niti s presojanjem tega, kaj je v našem zakonu skladno z evropsko zakonodajo. Že večkrat se je pokazalo zavlačevanje ustavnega sodišča, medtem pa bo zakon o bančništvu ponovno noveliran. In vemo, kakšen signal za tuje naložbenike je, če v državi dvakrat letno spreminjamo temeljno bančno zakonodajo," pravi Verbič. Napovedal je, da če odločitve glede presoje na ustavno sodišče vloženih členov zakona o bančništvu ne bo v mejah zastaralnih rokov, bodo sledile odškodninske tožbe za zavarovanje interesov investitorjev. 5 vrst podrejenih obveznosti Banke Celje zadeva odredba centralne banke & A. TV a: a s u O V F. >i - YL * Banka Celje ocenjuje, daje odredba Banke Slovenije nezakonita. (Robert Ba len) Enak scenarij kot v NLB in NKBM? Če je za Banko Celje pripravljen enak scenarij kot za NLB, NKBM, Abanko, Probanko, Factor banko, bo Evropska komisija zagotovo soglašala z državno pomočjo, menijo v društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) in se sprašujejo, ali bodo ponovno opuščeni mednarodni računovodski standardi pri izračunu domnevnega negativnega kapitala Banke Celje. Uprava banke je na skupščini delničarjev avgusta 2014 celo javno izjavila, da je stanje v banki stabilno in da je bil kapital ob koncu junija pozitiven, ob koncu devetih mesecev ga je bilo 42 milijonov evrov. "Neuradno je že naročena nova ad hoc ocena kapitalske ustreznosti Banke Celje, s katero bo izbrani revizor po neznanih kriterijih za delničarje in obvezničarje, skladno s pričakovanji naročnika, domnevno rešil zagato Banke Slovenije, saj je po njenih zadnjih ocenah kapitalski primanjkljaj znašal le 160 milijonov evrov in bi - preračunano - imela le okrog 35 milijonov evrov negativnega kapitala, za izdajo odločbe pa potrebuje vsaj 95 milijonov evrov negativnega kapitala," meni Rajko Stankovič, predsednik društva MDS. Zato vMDS pozivajo Banko Slovenije in vodstvo Banke Celje, da sporočita verodostojne podatke in namere, ministra za finance pa, da pove, ali se z nameravanimi ukrepi strinja, saj bodo ob morebitnem nezakonitem izbrisu dolg plačali ponovno državna blagajna in davkoplačevalci. Če bi Banka Celje ugovarjala "Morebitni ugovor zoper to odredbo ne zadrži njene izvršitve. Banka je sicer do izdaje te odredbe vse pogodbene obveznosti po podrejenih obveznicah tekoče poravnavala," na odredbo centralne banke odgovarja Banka Celje. Na naše vprašanje, ali je bila odredba o neizplačilu obveznosti iz naslova podrejenih obveznic nezakonita, so v Banki Slovenije odgovorili: "Če državna pomoč banki ne bi bila odobrena, bi Banka Slovenije banki odvzela dovoljenje za bančne storitve. Glede na kapitalski položaj banke mora ta od začetka postopka za pridobitev državne pomoči pri svojem ravnanju, zlasti v zvezi z obveznostmi iz podrejenih instrumentov banke, in do končne odločitve o državni pomoči upoštevati zahteve in omejitve glede poslovanja banke, kot izhajajo iz sporočila Evropske komisije o bančništvu. Z ukrepom Banke Slovenije se tako banki do dokončne odločitve o državni pomoči nalagajo omejitve z upoštevanjem pravil o državnih pomočeh."

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 05. 12. 2014 
Stran: 7