mimogrede pa srn" -c-r^-rili, da so nekatere odprle več kot en posebni, woiih « -. ■ • icijski račun, ANUŠKA DELIČ Zakon določa, da morajo stranke v poročilu o volilni kampanji navesti imena velikodušnih posameznikov ali podjetij zgolj takrat, ko je prispevek večji od treh bruto mesečnih plač; prag za zadnje volitve je bil 3854 evrov. V nasprotnem primeru identiteta donatorjev ostane skrita. Zakonska določba strankam tako daje širok manevrski prostor, v katerem lahko s prejetimi prispevki tako rekoč čarajo. Neko podjetje denimo stranki nameni deset prispevkov po dva tisoč evrov, in njegova identiteta bo znana le prejemnici. Toda to ni edina dovolj ohlapna določba, da jo je mogoče prikrojiti lastnim potrebam. Stranke so za državnozborsko kampanjo smele porabiti največ 679.714 evrov, česar so se (uradno) držale vse, razen LDS, ki jih je za pohod na oblast porabila 737.256, kar je dobrih osem odstotkov nad zakonskim pragom. A ker je dovoljeni znesek presegla za manj kot desetino, se je izognila odvzemu polovice povrnjenih sredstev. Po zakonu se namreč organizatorju, ki dovoljeno vsoto prekorači za več kot deset odstotkov, odtegne polovica delnega povračila stroškov kampanje, ki ga stranke prejmejo iz državnega proračuna. Vendar se LDS ni izognila kazni. Organizator državnozborske volilne kampanje, ki preseže opisane omejitve, se namreč kaznuje s 7000 do 12.500 evri, odgovorna oseba pa s sedemsto do tisoč evri globe. Z računa na račun Kot zapisano, so stranke zadnjih dveh mandatov državnega zbora (oziroma njihovi poganjki, kot sta KDS in Lipa) za volilno kampanjo po naših izračunih zbrale dobrih 4,3 milijona evrov, razkrile pa le donatorje nekaj več kot 112 tisočakov, to je pičlih 2,6 odstotka vsega podarjenega denarja. Pri tem je treba poudariti, da so nekatere volilno malho napolnile tudi s strankinega rednega transakcijskega računa, in sicer SDS (428 tisoč evrov), SNS (103 tisoč). KDS (42 tisoč) in LDS (472 tisoč). Zakon tovrstnih prenosov denarja tako rekoč ne ureja, težava pa se pojavi že pri najemanju posojil, kijih stranke prejmejo na svoj redni račun in nato prenesejo na volilnega. Stranka mora namreč v poročilu navesti vsa posojila, ki presegajo trikratno bruto mesečno plačo. Zgovoren primer donacije za redno delovanje strank, ki se morda prenese na volilni račun ali pa tudi ne, je podpornik Liberalne demokracije - KD Holding Matjaža Gantarja. Ta je, tako zatrjuje generalni sekretar stranke Dorijan Maršič, denar položil na redni strankin račun. Toda Finance so na začetku septembra poročale o tem, katere družbe so se odzvale na prošnje za financiranje politične kampanje in koliko bodo podarile katerim strankam. Tedaj je le Gantar na novinarkina vprašanja odgovoril nedvoumno - da bo 12 tisoč evrov dal LDS. Maršič pojasnjuje, da "KD Holding zneska ni nakazal na volilni račun za potrebe volilne kampanje, ampak ga je namenil za redno poslovanje stranke", kar bodo prikazali tudi v poročilu o letni poslovni bilanci. Kdo se skriva za razkritimi? Če se je Gantar med podporniki, katerih identiteta iz volilnih poročil ni razvidna, znašel pravzaprav po nesreči oziroma zaradi poizvedovanja novinarke Financ, pa druge družbe in posamezniki te (ne)sreče niso imeli. Javnost se mora tako zadovoljiti s skopimi podatki o peščici razkritih donatorjev, med katerimi smo pri raziskovanju, kakopak, naleteli tudi na kakšno sočno zanimivost. Med lepše cvetke volilnih poročil se gotovo uvršča donator, ki je 12 tisoč evrov podaril SDS. To je podjetje Virtus v lasti Tonija Turka - po besedah našega vira v Elesu gre za sina predsednika uprave Vitoslava Turka in nečaka predsednika države Danila Turka. Podjetje je registrirano na naslovu, kjer bržčas domuje Vitoslav Tiirk, ki je z navedbo istega naslova leta 2004 na državnozborskih volitvah kandidiral za poslanca SDS. Drugi največji razkriti donator stranke je podjetje Planer z 10 tisoč evri. v lasti Matjaža Krempla, za katerega na podlagi podatkov Ajpesa predvidevamo, da je sorodnik Triva Krempla. soobtoženim in pozneje sooproščenim v sodnemu procesu proti podjetniku Radu Snežiču. Manjša podpornika - stranki sta podarila po pet tisočakov sta Prompt in Klas. Prvo podjetje je po podatkih Ajpesa blizu krogu trboveljskih (energetskih) poslovnežev, lastnik drugega pa je Stanislav 1 lace, ki je na Štajerskem znan zlasti po dolgoletni nameri, da v Poljčanali uredi kamnolom. Ta je menda že zgrajen, a še ne deluje. Hace je tudi predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev občine Loče; to pobudo je pred koncem mandata v državni zbor vložil poslanec SDS Rudoll Petan. Haeetovo podjetje je enako vsoto namenilo tudi volilnima partnericama SLS in SMS. Nova Slovenija je - presenetljivo - nekaj tisočakov prejela od družbe Turizem Kras, katere edini lastnik je po dostopnih podatkih lstrabenz Turizem, ta pa je v stoodstotni lasti Istrabenza. Njen direktor je sicer Matjaž Berčon, predsednik blejskega odbora NSI in nadzornik Casinoja Bled. Največ, skoraj 13 tisoč evrov, pa je stranka dobila od podjetja Prolink. Po podatkih Ajpesa je to v 56-odstotni lasti Oskarja Kocijana, družbenika Instituta za regionalni razvoj, ki gaje ustanovil skupaj s Tomažem Čučnikom in Danilom Marinom. Zadnji je kratek čas začasno predsedoval upravi propadle Palome. kjer je na položaju zamenjal odstavljeno direktorico Matejo Pergar. Oba, Marino in Pergarjeva, prihajata i/. NSI. Poleg tega je komisija za preprečevanje korupcije aprila lani razkrila sum nepravilnosti pri poslovanju Palome s Kocijanovim Prolinkom. Liberalna demokracija je največjo vsoto, 12 tisoč evrov, prejela od družbe Virus International, ki jo vodi Blanka Mu- >-Volilni prispevki strankam (v evrih) stranka zbrana prispevki prispevki sredstva - znan vir* neznan vir** SLS + SMS 657.405 5.000 656.089 SD 676.298 6.000 621.261 Zares 547.676 0 541.147 NSI 541.961*** 16.654 525.307 LDS 737.256 37.200 263.945 Desus 283.452 10.913 280.653 SDS 641.474 32.000 211.833 Lipa 44.473 0 44.473 SNS 140.463 4.997 31.183 KDS 59.619 0 17.335 Vir: poročila o volilni kampanji, računsko sodišče * prispevki, ki presegajo trikratno povprečno bruto mesečno plačo ** prispevki, ki ne presegajo zakonsko določenega pragč *** naš izračun; stranka je prijavila 525.607 evrov zbranih sredstev, kar po našem izračunu ne drži; seštevek bi moral vključevati tako prispevke znanih kot neznanih virov ster. Ta je med drugim direktorica Palatiuma, ki je po podatkih Ajpesa v stoodstotni lasti partnerja predsednice LDS Mira Senice. Do konca novembra je vodila tudi OTC Invest, katerega edini lastnik je po novem Uroš Anderlič, sin podjetnika Jožeta Anderliča, javnosti dobro znanega iz zgodbe o ljubljanskem Kolizeju. LDS je poleg tega štiri tisoč evrov dobila od podjetja GIIP, ki prek zdajšnjih in preteklih poslovnih povezav privede do koroškega podjetnika Janka Zakeršnika (znanega vsaj iz primera Petek) pa tudi do Silva Komarja, nekdanjega visovca in po oceni nekaterih medijev enega od morebitnih kandidatov za naslednika generalnega direktorja policije Jožeta Romska. Poleg navedenih je generalni sekretar LDS Dorijan Maršič stranki nakazal pet tisočakov, Marjan Skubic pa petsto evrov manj. Nekaj manj kot 12 tisočakov ji je podarila Admedia. Družba je sicer v stoodstotni lasti Patentreal Technologies iz VVashingtona, kar bi lahko pomenilo, da gre za tujo pravno osebo, ki po zakonu ne sme financirati volilne kampanje. Toda ker je registrirana v Sloveniji in tukaj plačuje davke, naj bi kljub vsemu bila domače podjetje. Kot kaže spletna stran Admedie, katere direktor je Robert Hroval, je tam kot projektni menedžer zaposlen "Vsako odprtje vzporednih volilnih računov za volilno kampanjo je v neposrednem nasprotju z zakonom." - Igor Šoltes Axen Lennart, (nekoč) trgovinski predstavnik Danske v Ljubljani, danes pa po dostopnih podatkih generalni zastopnik za nekatere pripomočke v lepotni kirurgiji, na primer polnila za ustnice, ličnice in nos Aquamid. Desusu je štiri tisoč evrov podarila Delavska hranilnica, ki ima po znanih podatkih številne manjšinske delničarje, med njimi tako sindikate kot Zavarovalnico Maribor, Gorenje in Lafarge Cement. Upokojenski stranki je slabih sedem tisočakov namenil tudi njen član in kandidat na volitvah Ljubomil Jasnič. Gre za nekdanjega predsednika lions kluba Forum Ljubljana in predsednika smučarskega skakalnega kluba Ilirija. Spomnimo, da v vladi že sedi vidni član Lionsov, minister za zdravje Borut Miklavčič. Velikodušno je pet tisoč evrov SNS nakazal njen poslanec Srečko Prijatelj. Socialnim demokratom pa je šest tisočakov podaril Agrokombinat Maribor, v lasti Perutnine Ptuj, ki jo nadzorujeta Roman Glaser, simpatizer SD in član Foruma 21, ter Slavko Visenjak. Oba sta ustanovna člana ptujskega lions kluba. Odgovornost za spremembe Pregled povezav v ozadju znanih donatorjev v volilnih kampanjah političnih strank razkriva zanimive obraze, a zakon javnosti preprečuje, da bi se seznanila s popolnim naborom simpatizerjev in dobrotnikov politikov. Doslej se je sicer že spreminjal, toda zdi se, da vedno le v delu, ki je bil v interesu politike, ne javnosti. Na ministrstvo za javno upravo (MJU) smo naslovili nekaj vprašanj, povezanih z načrti za noveliranje zakona, ki ureja financiranje volilnih in referendumskih kampanj. V ZDA denimo stranki objavita popoln seznam vseh, še tako obrobnih donatorjev. Vodja službe za odnose z javnostjo Miran Koren je pojasnil, da ministrstvo načrtuje spremembe volilne zakonodaje, recimo odpravo volilnih okrajev, uvedbo preferenčnega glasu in drugačno referendumsko ureditev (referendum za sprejetje zakona na podlagi ljudske pobude. kvorum za veljavnost referenduma, vsi referendumi na isti dan v letu). Zakon, ki ureja financiranje kampanj, po mnenju MJU kaže več pomanjkljivosti, med katerimi je eno ugotovilo tudi ustavno sodišče, in sicer v delu, ko je pobudnik referenduma proračunski uporabnik. Ministrica bo v teh dneh ustanovila delovno skupino, ki bo pripravila izhodišča za spremembe volilne zakonodaje in predlagala ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Skupina naj bi po pripravi ocene stanja preverila tudi pripombe zainteresirane in strokovne javnosti, med drugim računskega sodišča. Predsednik sodišča Šoltes se nagiba "k temu, da bi bili donacije in donatorji kampanj povsem javni". Aleja treh bruto mesečnih plač za razkritje finančnih virov se mu zdi umetna, sprašuje se. koga z njo ščitimo. Poleg tega pravi, da je treba preučiti še druge določbe zakona. Ni jasno, kaj je s plačilom dohodnine ob povrnitvi stroškov kampanje. Prav bi bilo po njegovem treba preučiti namen povračil, ki jih stranke prejmejo iz državnega proračuna. Trajni trn v peti financiranja SLS in SMS sta rekorderki zadnjih volitev - zbrali sta 656 tisoč evrov prispevkov anonimnih darovalcev in pridobili 402 tisočakov odloženih plačil. Tesno za petami jima sledi SD. f Ministrica Irma Pavlini. Krebs obljublja ustanovitev delovne skupine, ki bo preučila volilno zakonodajo. Tudi zakonu o financiranju kampanje se obetajo spremembe. S Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes se sprašuje, koga ščiti prag treh bruto mesečnih plač, določen za razkritje finančnih virov. so tudi stroški zgodnjih kampanj, tisti, ki nastanejo pred uradnim začetkom volilne kampanje (30 dni pred volitvami). Kar zadeva nekaj sto tisoč evrov vredne prispevke anonimnežev, ki so jih prijavile stranke, pa Šoltes meni, da jih računsko sodišče teoretično lahko preveri. Organizatorji kampanj, Banka Slovenije in poslovne banke, pri katerih so stranke odprle posebne račune, morajo na zahtevo sodišča namreč predložiti listine, potrebne za izvedbo revizije, in omogočiti vpogled v poslovne knjige. Računi kot gobe po dežju Zakon še določa, da mora vsaka stranka odpreti posebni transakcijski račun, na katerem zbira ves denar, ki ga prejme od donatorjev ali ga za kampanjo prispeva sama. Izključno s tega računa mora poravnati tudi vse stroške. Vendar register transakcijskih računov pri Banki Slovenija - presenetljivo - kaže, da so nekatere stranke odprle več računov z oznako V, ki v registru označuje transakcijske račune "za prejemanje sredstev financiranja volilne kampanje (v evrih in tujih valutah)". Tako je imelo nekaj strank tik pred in med kampanjo ter po njej - poleg računa, ki so ga za kampanjo prijavile računskemu sodišču - odprte celo tri dodatne volilne račune. Sodeč po registru je imela NSI tri takšne, od katerih je dva zaprla konec septembra, enega pa 30. januarja. LDS, Zares in SLS (s SMS) so imele prav tako tri dodatne račune, pri čemer imajo vse po enega še vedno odprtega (prva pri Hvpo Alpe-Adria in drugi dve pri SKB banki). Novembra je dva dodatna volilna računa zaprla Lipa, po enega pa SNS in SD: pri zadnji je šlo za račun z imenom "Socialni demokrati Izola". Predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa smo vprašali, ali smejo politične stranke za volilne kampanje odpreti več posebnih računov. Odgovor je bil kratek: "Vsako odprtje vzporednih volilnih računov za volilno kampanjo je v neposrednem nasprotju z zakonom (16. člen zakona o volilni in referendumski kampanji)." Skromna kampanja POROČILO O STROŠKIH VOLILNE KAMPANJE Spoštovani, Sporočam, daje bUa moja volilna kampanja izjemno skromna, oziroma, da se je omejila na pošiljanje enega samega predstavitvenega pisma volivkam in volivcem posebnega sedeta italijanske skupnosti v Državnem zboru. Pismo in naslove sem natisnil v domači režiji, z domačim tiskalnikom, kuverte in znamke pa sem kupil. Potrošil sem vse skupaj 431 evrov. Poseben transakcijski račun sem bil odprt na Banki Koper pod št. 10100-0045407538. Koper, 25.9.2008 VAurefojjjiri-^'"

Medij: Delo - Mag
Avtorji: Delić Anuška
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Politika
Datum: 11. 02. 2009
Stran: 23