Ekonomija obsega je tista, ki povečuje konkurenčnost trgovcev, zato enotno vodenje poslovanja na posameznih trgih in v regiji prinaša sinergijske učinke pri stroških, razvoju in novih investicijah.
Uprava Mercatorja s Tonijem Balažičem na čelu meni, da bo nova trgovska skupina, sestavljena iz trgovskih družb Agrokorja in Mercatorja, največ sinergij dosegla na tujih trgih, na katerih sta delovali obe družbi in sta si doslej konkurirali. To so trgi Hrvaške, Srbije in BiH; tam bodo trgovsko dejavnost združili. Na Hrvaškem in v BiH bo dejavnost obeh ponudnikov prevzel Konzum, v Srbiji pa bo Mercator pod svoje okrilje spravil Agrokorjevo trgovsko verigo Idea. Na teh trgih bodo izpeljali tudi optimizacijo delovnih procesov, kar pomeni, da bodo med drugim zmanjšali število zaposlenih, zlasti v režiji. Na trgih, na katerih Agrokor dozdaj ni imel svojih prodajaln, v Sloveniji in Črni gori, prospekt ne predvideva bistvenih sprememb v poslovanju in zaposlovanju.
Pravzaprav je po oceni Mercatorjeve uprave v prospektu predstavljena Agrokorjeva strategija v veliki meri skladna s sprejeto poslovno politiko Mercatorja; prav tako se osredotoča na osnovno dejavnost trgovine, snuje ukrepe za izboljšanje poslovanja in za rast tržnih deležev na ključnih trgih. Tako bi se z združitvijo lahko nadaljevalo izboljševanje poslovanja Mercatorja v trgovski dejavnosti in lažji pa bi bil tudi njegov izstop iz neosnovnih dejavnosti. Na trgih Hrvaške, Srbije in BiH bo - tudi zaradi uresničevanja zahtev tamkajšnjih organov za varstvo konkurence - nujno prišlo do konsolidacije in optimizacije trgovske mreže (dezinvestiranje večjega števila prodajaln, posebno na Hrvaškem), optimizirali pa bodo tudi podporne delovne sisteme in postopke. Rezultat bo, tako pričakujejo, višja donosnost poslovanja, rast in razvoj.
Razmerja med družbama so urejena v dveh dokumentih: v pogodbi o poslovni zvezi, ki sta jo predsednika uprav podpisala že sredi junija leta 2013, in v kateri sta Mercator in Agrokor opredelila sodelovanje do zaključka prodajne pogodbe s konzorcijem prodajalcev in za naslednjih nekaj let, in prospekt iz julija objavljene prevzemne ponudbe. V pogodbi o poslovni zvezi so med drugim zapisane tudi zaveze, ki se nanašajo na samostojnost ciljne družbe, blagovno znamko, sedež podjetja, kotacijo na borzi, upravljanje, pravice delavcev in dobavitelje. Med drugim določajo, da bo Mercator še vsaj 10 let ostal samostojno podjetje s sedežem v Ljubljani. Uprava Mercatorja pričakuje, da bo prevzemnik spoštoval vse dane zaveze, tudi do slovenskih proizvajalcev, dobaviteljev, pravic delavcev in zaveze glede ohranitve socialnega dialoga. Če se bodo vendarle pokazale potrebe po zmanjševanju števila zaposlenih, bo uprava, kot obljublja, to opravila z mehkimi metodami, v skladu z zakoni in v dogovoru s socialnimi partnerji.
Po zakonu mora uprava razkriti tudi morebitne dogovore s prevzemnikom glede prevzemne ponudbe; takega dogovora, zagotavlja Balažičeva uprava, ni bilo - razen omenjene pogodbe o poslovni zvezi, ki ureja odnose med družbama, če pride do koncentracije. Razkriva pa dogovor o finančni injekciji Agrokorja v Mercator. Prevzemnik je namreč Mercatorju nakazal 220 milijonov evrov podrejenega posojila, od tega 200 milijonov za poplačilo bank upnic in 20 milijonov za obratni kapital, s ciljem pomembno zmanjšati zadolženost Mercatorja in izboljšati njegovo likvidnost. Agrokor se je zavezal glasovati za konverzijo podrejenega posojila v kapital družbe, s čimer bo povečal svoj lastniški delež v Mercatorju na račun ostalih delničarjev.
Uprava je svoje mnenje predstavila tudi svetu delavcev Mercatorja in predstavnikom obeh tamkajšnjih reprezentativnih sindikatov. Svet delavcev je sklenil, da soglaša z mnenjem uprave o prevzemni ponudbi.

VZMD podpira nove nadzornike
Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) je ob objavi Agrokorjevega predloga za nove člane nadzornega sveta Mercatorja tudi v svojih vrstah preverilo morebitni interes za kandidaturo. Tega za zdaj ni zaznalo, zato »konstruktivno podpira predlagane kandidate«. Hkrati pa še vedno vabi morebitne zainteresirane, kredibilne in kompetentne potencialne kandidate, da sporočijo svoj interes komisiji VZMD. Če bo ta prejela »kvalitetno kandidaturo za člana novega NS, ki bi ustrezno in kompetentno odražal tudi segment preostalih malih delničarjev v lastniški strukturi, bi pooblaščenca VZMD na skupščini skušala argumentirano uveljaviti takšen (nasprotni) predlog sklepa ter z vidika vseh kategorij oz. segmentov lastnikov uravnotežen nazorni svet«.