In ker je v konzorciju kupcev ključni člen hrvaški Agrokor, ki je Mercatorjev največji konkurent na treh trgih v regiji, poleg tega pa domnevno obstajajo tveganja glede izvršljivosti transakcije, je uprava ciljne družbe toliko previdnejša. Kot pogoj za svojo kooperativnost (kupci s tem mislijo dovoljenje za omejen skrbni pregled družbe) je postavila sklenitev dveh dogovorov: s konzorcijem prodajalcev o odpravi tveganj refinanciranja finančnih obveznosti, s konzorcijem kupcev pa dogovor o vsebinski in postopkovni ureditvi medsebojnih obveznosti. Ker so to za družbo tako strateško pomembne zadeve, se je uprava o njihovi vsebini sklenila prej posvetovati s svetom delavcev, oba dogovora pa naj bi potrdil tudi nadzorni svet družbe. In kaj vse bo vseboval dogovor s konzorcijem kupcev? Načelno bi moral urejati več sklopov: o tem, kako bodo pod streho Agrokorja (Mercator bi postal njegova odvisna družba) urejeni odnosi z Mercatorjevimi delavci in zavarovane njihove pravice, o tem, ali je prevzemnik dovolj finančno trden, da bo lahko zagotavljal nadaljnji razvoj družbe, o varovanju zaupnosti, o pravnih varovalkah za primer škode, ki bi nastala, če kljub sklenitvi pogodbe na koncu ne bi bila transakcija izvedena. Če na primer institucije ne bi dale soglasja ali če kupec ne bi imel denarja, tarča pa bi v vmesnem času stagnirala ali bila oškodovana, ker ni dokončala začetih projektov. Po drugi strani bodo tako določili tudi obveznosti Mercatorja v zvezi podporo prodajnemu postopku. Nadzorni svet bo dogovora obravnaval v ponedeljek, in če ju bo potrdil, bo uprava začela pogajanja z obema konzorcijema. Po informacijah iz NLB, ki vodi konzorcij prodajalcev, dogovor o ekskluzivnih pogajanjih z Agrokorjem velja do konca leta, lahko pa se še podaljša. Če transakcije ne bo, lahko prodajalci nato nadaljujejo pogajanja s preostalimi ponudniki. Na Okrožnem sodišču v Ljubljani bo danes prvi narok za glavno obravnavo v gospodarskem sporu med malimi delničarji Mercatorja in Skupino Pivovarno Laško (PIL). Mali delničarji dokazujejo, da bi Laščani že leta 2007 morali objaviti prevzemno ponudbo za Mercator; ker se to ni zgodilo, jih tožijo za odškodnino v višini 211,38 evra na delnico Mercatorja. V svoji tožbi se mali delničarji opirajo tudi na odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev. Ta je namreč prva začela postopek proti družbi PIL, mariborskemu holdingu Infond ter njihovim vodilnim, ker da so že septembra 2007 brez objave prevzemne ponudbe obvladovali dobrih 48 odstotkov Mercatorja. Odločbo, s katero je dokončno ugotovil, da so Laščani v preteklih nakupih delnic Mercatorja delovali usklajeno in dosegli 25-odstotni prevzemni prag v najboljšem sosedu, je regulator izdal pred dvema letoma, maja letos pa jo je potrdilo Višje sodišče v Ljubljani. Če bi se za tožbo odločili vsi mali delničarji, imetniki delnic Mercatorja v času, ko so Laščani po mnenju ATVP kršili prevzemno zakonodajo, bi odškodninski zahtevek znašal astronomskih 411,1 milijona evrov. A Laščani vse očitke zavračajo. »Pivovarna Laško ni kršila zakona o prevzemih in prepričani smo, da bomo to dokazali tudi na sodišču,« je včeraj poudaril predsednik uprave PIL Dušan Zorko. Glavni pobudnik in koordinator leta 2009 vložene omenjene tožbe je Vseslovensko združenje malih delničarjev. Zadnji rok za vložitev tožbe je bil konec oktobra in po dosegljivih informacijah se je zanjo odločilo približno 30 malih delničarjev Mercatorja. POSLOVNI REZULTATI Skupina Mercator je v prvih deve- pa za 16,2 odstotka, so sporotih mesecih ustvarila za 2,18 mili- čili iz Mercatorja. Čisti dobiček Jona evrov prihodkov iz prodaje, je bil za 3,2 odstotka manjši od kar je 6,7 odstotka več kot v istem primerljivega lanskega, namreč času lani. Zgolj v tretjem četrtletju dobrih 27 milijonov evrov. Pogoji je bila glede na isto obdobje lani za poslovanje v regiji so bili slabši rast še večja, kar 7,9-odstotna. od pričakovanih, še posebno v Prihodki iz prodaje so se v Sloveniji tretjem četrtletju, in tudi do konca zvišali za 0,8 odstotka, v tujini leta ni pričakovati izboljšanja. Ker je v konzorciju kupcev ključni člen hrvaški Agrokor, je uprava ciljne družbe previdnejša. Foto Voranc Vogel

Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 09. 11. 2011 
Stran: 9