drugih delniških družbah ustrezno opredeljena in uveljavljena ter kako se v slovenski praksi izvaja odgovornost države do manjšinskih delničarjev. V začetku letošnjega leta je Slovenijo obiskala misija OECD, ki je pregledala naše sisteme in prakso korporativnega upravljanja v okviru pristopnega procesa k OECD. Tudi pregled Slovenije kot države kandidatke, ki ga izvaja OECD, poteka v luči načel korporativnega upravljanja podjetij, zlasti smernic o korporativnem upravljanju v državni lasti, na podlagi katerih se lahko bolje osredotočimo na tista družbena področja, ki najbolj potrebujejo reformo. V načrtu za priključitev Slovenije je bilo določenih pet osnovnih kriterijev za skladnost ali kot osnova za pregled. Pri tem ne gre le za pravni okvir, ampak za vprašanje slovenskih institucij, predvsem za regulacijo, ter izpolnjevanje mandatov in praks le-teh. Zato smo se v uredništvu Bančnega vestnika, revije za denarništvo in bančništvo, odločili, da organiziramo pisno okroglo mizo na temo » Upravljanje bank v luči sedanje finančne krize«. K sodelovanju smo povabili ugledne tuje in domače poslovne bančnike, predstavnike centralne banke in akademike, ki načela korporativnega upravljanja OECD dobro poznajo. Predlagali smo jim, da ocenijo, kateri ukrepi slovenske vlade lahko pripomorejo k izboljšanju upravljanja bank in drugih korporacij ter kakšna naj bo politika lastništva v državnih podjetjih, da bo pripeljala do bolj enakopravnega obravnavanja vseh delničarjev. Dosedanja slovenska praksa upravljanja podjetij v državni lasti je pokazala, da vloga paradržavnih skladov presega pravne okvire njihovega mandata. Večkrat se je potrdilo, da bi lahko država s premoženjem državnih bank upravljala bolj odgovorno in da so člani nadzornih svetov bank v nekaterih primerih premalo odgovorni in avtonomni. Tudi v posameznih podjetjih z večinskim zasebnim kapitalom, v katerih je država pomemben delničar, je upravljanje slabo in premalo transparentno. Po drugi strani so menedžerski prevzemi podjetij prispevali k slabitvi ugleda korporativnega upravljanja v slovenski državi. Uredništvo Božo Jašovič Zagotovimo ustrezno nagrajevanje menedžerjev Teorija vladanja podjetjem med drugim poskuša dati odgovore na vprašanja, kako kar najbolj zmanjšati agencijske stroške, ki nastajajo, če imajo poslovodstva drugačne interese od tistih, ki zagotavljajo finančna sredstva za poslovanje družb - delničarjev in upnikov. Poslovodstva so najpogosteje tista, ki imajo relativno jasno predstavo o možnem poslovnem potencialu podjetja oziroma njegovi notranji vrednosti. Ta »poslovodni potencial« je mogoče sprostiti tako, da se poslovodstvo identificira z lastniki na način, ki omogoča, da je rezultatov prirasta vrednosti podjetja deležen tudi menedžment. Pri tem pa ni nujno, da ima menedžment delež v lastniškem kapitalu. V nadaljevanju bomo prikazali motivacijski mehanizem za poslovodstva, ki temelji na simuliranem lastništvu nad podjetjem in omogoča, da poslovodstvo participira pri prirastu vrednosti, ki ga je uspelo realizirati v določenem obdobju. Pri tem pa je pomembno, da se prirast vrednosti podjetja ne ugotavlja v diskretnem kratkoročnem obdobju (na primer enem poslovnem letu), marveč se ugotavlja v daljšem horizontu, kar bistveno zmanjšuje možnosti kratkoročnih odklonov na račun inventi

Medij: Bančni vestnik
Avtorji: Ni avtorja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 11. 06. 2009
Stran: 16