varuhakonkurence za izdaj'0 začasneodredbe, s katero naj bi se bilodo pravnomočnosti odločitve vupravnem sporu odložilo izvr-ševanje odločbe informacijske-ga pooblaščenca. Z njo je uraduprepovedalo tudi uporabo deladokumentacije, zasežene v okvi-ru preiskovalnih dejanj v Merca-torju, Sparu in Engrotušu.Sodišce ne pritrjuje PirčeviOdločitev upravnega sodišča sojavnosti sporočili iz urada PircMusarjeve, sicer pa pojasnili, daje sodišče varuhu konkurencedovolilo le kopiranje trdega diskaz računalnika prvega moža SparaSlovenija Igorja Merviča ob pri-sotnosti informacijskega poobla-ščenca. Urad mora s kopijo ravnati tako, da jo zapečati, in sicerpovsem enako, kot velja za vseostale že narejene kopije diskovskladno z odločbo informacij-skega pooblaščenca. Jani Soršakpa je dejal, da se bodo na odlo-čitev upravnega sodišča pritožilina vrhovno sodišče m pojasnil,da niso zadovoljni s to odločitvi-jo. Ob tem pa je Soršak še pove-dal, da je sodišče deloma ugodilozahtevi urada v primeru Spara.Ob tem je poudaril, da odločitevsodišča ne pritrjuje navedbaminformacijske pooblaščenke, kitrdi, da zakon o preprečevanjuomejevanja konkurence ne daje zadostne podlage za poseg v t. i.komunikacijsko zasebnost (vse-bina pisem in drugih pošiljk, to-rej tudi elektronske pošte), saj jesodišče dovolilo kopiranje podat-kov. Soršak je ob tem dejal, da bina uradu raje videli, če bi sodiščebodisi prepovedalo bodisi dovo-lilo vpogled v te podatke. Tako bise na uradu lažje prilagodili raz-meram in ukrepali.Cene elektrike Stvari oki-og tr-govcev in pregledovanja poslov-ne dokumentacije glede morebi-tnega dogovarjanja o usklajenosticen se torej rešujejo prek sodišča. Ob tem pa je UVK v zadnjihdneh sprejel še dve odločitvi. Enase nanaša na elektrodistributerjein s tem povezane cene elektrike.Urad je namreč izdal odločbo vprimeru ugotavljanja morebitne-ga usklajenega ravnanja na trguelektrodistribucije, pet elektrodi-stributerjev (Elektro Primorska,Elektro Maribor, Elektro Ljublja-na, Elektro Gorenjska in ElektroCelje) pa je kršilo zakon o prepre-čevanju omejevanja konkurence.Kot je znano, je urad v začetkudecembra lani uvedel postopek,s katerim presoja sum kartelneeadogovarjanja med distributerjielektrične energije, ki so novem-bra 2007 napovedali, da bodo s i.januarjem zvišali cene električneenergije v skoraj enakem znesku.Ker je UVK zdaj ugotovil, da ješlo za kartelni dogovor, nai bi bilapodražitev dvilnopravno nična.Elektrodistributerji so napovedalipritožbe, kako se bodo stvari na-prej dogajale, pa za zdaj ni znano.Tako kot tudi ne, ali bodo elektropodjetja odjemalcem električneenergije vračala preveč plačanezneske ali ne. Čeprav nekaten sve-tujejo vse mogoče, tudi to, da najgospodinjstva, na primer, računovza električno energijo ne plačajo vceloti, pač pa naj si odštejejo 6-odstotne podražitve, pa je dejstvo,da je na tem področju tudi prav-na stroka precej neenotna. Zatoje najverjetneje najbolje počakatina dokončne odločitve in rešitve,ki se bodo verjetno spet dogajaleprek sodišča. V nasprotnem lah-ko tvegamo izključitev elektrike.Vsekakor pa je dobro, da je varuhkonkurence posegel tudi na topodročje in dokazal, da je bila za-dnja podražitev električne ener-gije med distributerji dogovorjeInformacijska pooblascenka NatašaPirc Musar zakubalci in odšla na dopust. Jani Soršak, direktor UVK, ne miruje. Golobičevemu prijatelju Bojanu Petanu se zatika v Termah Catež. na, vsi so cene dvignili skoraj naisti dan in za isti odstotek. Od-ločitev varuha je pomembna, sajimamo sicer v Sloveniji t. i. prostelektroenergetski trg, kjer naj bise posamezna gospodinjstva sa-mostojno odločala, od kateregadistributerja bodo kupovala elek-trično energijo. Tako je na papir-ju, kot se temu reče, v praksi paje le manjše število odjemalcevzares zamenjalo dobavitelja ener-gije. Le nekaj deset. Za to tudi nibilo potrebe, saj se razen zakon-skih možnosti ni spremenilo sko-raj nič drugega. Celo obnašanjatovrstnih podjetij in poslovneprakse so ostali isti, cene so bilenasploh enake, torej ni bilo nobe-ne potrebe za prehod k drugemudistributerju, kar pomeni, da jekonkurenčnost na tem področjuše precej na trhlih nogah. Je patreba povedati, da manjši sloven-ski odjemalci energije, kamor so-dijo tudi gospodinjstva, plačujejoza približno 20 odstotkov nižjoceno porabljene energije od t. i.gospodarskega sektorja. Cene to-rej niso izenačene, karje tudi slo-venska anomalrja sistema. Polegkonkurenčnosti bo treba uredititudi to področje. Elektrodistributerjem so stopili na prste. Tudi Petanu se zatika UVK paje sprejel še en sklep, in sicer jedružbi DZS, največjemu lastni-ku Term Čatež (v večinski lastiBojana Petana, tesnega prijateljaGregorja Golobiča), in družbi M.B. Satler Investicije - dvema odpetih družb, katerima je ob uved-bi postopka zaradi opustitve pri-glasitve koncentracije do nadalj-njega odvzel glasovalne pravice- izdal soglasje za sodelovanje naskupščini Term Čatež. Razlog zaizdajo soglasja je bil v tem, da je na dnevnem redu skupščine odpomembnejših sklepov le delitevdobička. Na dnevnem redu je šesprememba statuta zaradi uskla-ditve dejavnosti z novo standar-dno klasifikacijo dejavnosti. Kerso se v javnosti začele pojavljatirazlične razlage tega sklepa, jeSoršak pojasnil, da so predlaganisklepi v interesu tako večinskihkot manjšinskih delničarjev informalen pogoj ohranjanja vre-dnosti investicij, izdano soglasjepa je veljalo samo za predlaganidnevni red, tako da o morebitnihdrugih sklepih podjetji naj ne bimogli odločati. Dodajmo še, daje UVK postopek zaradi opustitvepriglasitve koncentracije v prime-ru Term Čatež proti skupno petimlastnikom Term Čatež - poleg DZSše proti družbam Towra, EQTGroup, M. B. Sader Investicije inPetpet - uvedel v začetku julija.Ti lastniki imajo skupaj slabih 47odstotkov Term Čatež, ob uvedUpravno sodišče ni pritrdilo informacijski pooblaščenki NatašiPirc Musar glede osebnih podatkov, kljub temu pa ni sprejelonedvoumne odločitve. Odločalo bo vrhovno sodišče. bi postopka pa so do nadaljnjegaostali brez glasovalnih pravic oz.so morali od urada pridobiti so-glasje za glasovanje pri posameznitočki dnevnega reda skupščine.Postopek zaradi opustitve pri-glasitve koncentracije v primeruTerm Čatež bi lahko bil končandecembra. Urad je podpbni vlogi za glasovanje na skupščini prejeltudi od nekaterih lastnikov Istra-benza in Mercatorja, proti kate-remu je urad uvedel postopek, oizdaji soglasja pa še ni odločil.Za konfiC Stvari na področjuvarstva konkurence gredo torej•pospešeno naprej. Jani Soršak jevladi tudi predlagal spremembenekaterih zakonov za lažje de-lovanje urada. Med drugim jepredlagal tudi imenovanje name-stnika, saj bi se tako v primerih,ko se mora sam odločati, lažjeodločila dva, pa tudi sicer imajona uradu zelo veliko dela, njihoveodločitve pa so zelo pomembne.Urad je torej izgubil sloves brez-zobega tigra in gre po poti tovr-stnih ustanov, kakršne poznamov razvitem svetu. IB Upravno sodišče sprejelo delno odlod-tev, odloča vrhovno sodišče, cas pa tece. Milijoni in podražitveSkupina Pivovarna Laško, kamor sodijo med drugim tudi druž-be Radenska, Fructal in Union, je v začetku avgusta povečala cenesvojih izdelkov. Uradno za nekaj odstotkov, največ pet. Podražitveje družba, ki je v večinski lasti Boška Šrota, pojasnjevala s tem, daso lani cene povečali le dvakrat: februarja in oktobra po pet odstot-kov, vzrok pa naj bi bile dražje surovine na svetovnem trgu ter po-dražitve elektrike, nafte in storitev (bančnih in zavarovalniških) nadomačem trgu. To naj bi bila torej tretja uradna podražitev, čepravvelja, da so se izdelki v trgovinah podražili bistveno več. Zaradimarže, seveda. S tem bo skupina Pivovarna Laško imela bistvenovečji dobiček, saj je na primer tudi Mercator v njihovi pomembnej-ši lasti. Ob tem je zbodlo tudi dejstvo, da so v Pivovarni Laško novepodražitve pojasnjevali s tem, da so se menda v skrbi za potrošnikaza te odločili na koncu sezone. V resnici pa so izdelke pijač podra-žili na vrhuncu sezone. Ob tem je za 28. avgusta sklicana tudi sejaskupščine delničarjev Pivovarne Laško, ki pa bo med drugim odlo-čala o delitvi bilančnega dobička. Laško bo od 13,1 milijona evrovbilančnega dobička delničarjem razdelilo 8,7 milijona evrov, kar jeevro bruto na delnico. Delničarji, največji med njimi, 63-odstotni,je prek povezanih družb generalni direktor Pivovarne Laško BoškoŠrot, bodo dobili izplačani dobri dve tretjini bilančnega dobička,to je 5,5 milrjona evrov. Samo za primerjavo: dobiček Probanke jelani znašal 5,48 milrjona evrov, kar pomeni, da bo Šrot samo iz Pi-vovarne Laško prejel 20 tisoč evrov več dividend, kot znaša celotendobiček te mariborske banke. Še to: običajno družbe precejšen deldobička namenjajo za razvoj, manjši del pa za dividende.

Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 14. 08. 2008
Stran: 23