- Medij: 24ur.com
Ustavno sodišče Republike Slovenije je znova obravnavalo problematiko razlastitve imetnikov podrejenih obveznic v leta 2013 podržavljenih bankah. Ugotovilo je, da izbris obveznosti v bankah ni bil v celoti v skladu z ustavo, zato je državnemu zboru naložilo, da mora neustavnosti novele zakona o bančništvu odpraviti v roku pol leta.
V sodbi so zapisali, da je novela zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za te izbrise, skladna z ustavo v delu, ki je omogočil izredni ukrep Banke Slovenije. Ni pa skladna z ustavo v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva. Sodišče je ugotovilo, da sodno varstvo iz novele zakona ni bilo učinkovito, ker zakonodajalec ni upošteval in ustrezno uravnotežil znatno šibkejšega položaja vlagateljev v kvalificirane obveznosti v primerjavi z Banko Slovenije.
Sodišče je ugotovilo, da je del novele zakona v skladu z ustavo. Zakon ni v neskladju z načelom zaupanja v pravo, prav tako ni v neskladju z ustavo v delu, ki je Banki Slovenije omogočil, da prisilno izbriše ali konvertira kvalificirane obveznosti, ki so že obstajale pred njegovo uveljavitvijo. Ustavno sodišče je ugotovilo še, da zakon prav tako ni posegel v pravico do zasebne lastnine.
Odziv Banke Slovenije
Ustavno sodišče je soglasno potrdilo, da so členi zakona o bančništvu, ki bo bili pravna podlaga za izredne ukrepe Banke Slovenije leta 2013 in 2014, v skladu z ustavo. Tako so tudi ukrepi, ki so bili izrečeni bankam, v skladu z ustavo in jih ni mogoče kakorkoli izpodbijati, ugotavljajo v Banki Slovenije.
DZ mora v šestih mesecih pripraviti uskladitev zakonodaje, ki mora omogočati uveljavitev pravice do sodnega varstva za vse morebitne že vložene in bodoče odškodninske tožbe v zvezi z izbrisi podrejenih obveznosti na podlagi novele zakona o bančništvu, izhaja iz sporočila za javnost, ki ga je po današnji seji ustavnih sodnikov poslalo sodišče.
Da bi zavarovalo pravico do sodnega varstva, je ustavno sodišče odredilo odložitev začetka teka zastaranja odškodninskih zahtevkov do poteka šestmesečnega roka, ki začne teči po odpravi ugotovljene protiustavnosti. Do odprave protiustavnosti se odškodninske pravde glede tega vprašanja prekinejo.
Za kaj gre?
Ustavno sodišče je s tem sklenilo obravnavo problematike razlastitve imetnikov podrejenih obveznic v leta 2013 podržavljenih NLB, NKBM, Abanki, Probanki, Factor banki in Banki Celje, ki jo je začelo novembra 2014. Takrat je zadevo prekinilo, saj je želelo prej slišati mnenje Sodišča EU o tolmačenju evropskega pravnega reda na tem področju. To mu je svoj vidik posredovalo julija, ustavni sodniki pa so nato o tej zadevi razpravljali na sejah sredi septembra in oktobra.
Ustavno sodišče je obravnavo pobude za oceno ustavnosti zakona o bančništvu, ki je bil podlaga za razlastitve v nato podržavljenih bankah konec leta 2013, po predlanski prekinitvi nadaljevalo na sejah sredi septembra in sredi oktobra.
V obravnavi kompleksnega spora med državo in razlaščenci je eden glavnih vidikov presoje ta, ali bi razlaščeni delničarji in imetniki podrejenih obveznosti v podržavljenih bankah v primeru stečaja teh bank izgubili več ali manj.
Drug pomemben vidik pa je vprašanje, ali zakon o bančništvu imetnikom podrejenih obveznic krati ustavne pravice do sodnega varstva, saj jim ne omogoča vložitve tožbe proti Banki Slovenije, ki je ukrepe izrekla.
Obravnavo je predlansko jesen prekinilo, saj je želelo odgovore na to temo od Sodišča EU. To mu je odgovore na sedem vprašanj posredovalo sredi julija, v njih pa sta obe strani v sporu o ustavnosti izbrisa delnic in imetja podrejenih obveznosti v bankah videli 'svoj prav'.
Po podatkih združenj malih delničarjev je škodo utrpelo blizu 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijonov evrov premoženja ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v različnih družbah. Odločitev je zaradi morebitnih posledic za javne finance zelo pomembna tudi za državo.
Konec leta se bodo iztekli tudi zastaralni roki za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije, poslovne banke in člane njihovih uprav v zvezi z izbrisom. V združenjih malih delničarjev zagotavljajo, da so na vložitev tožb že pripravljeni.
Bratuškova zadovoljna
Poslanka in nekdanja premierka Alenka Bratušek je zadovoljna z razsodbo ustavnega sodišča, da je bil izbris v bankah pri njihovi sanaciji skladen z ustavo. Treba pa je v zakonodaji urediti tisti del, ki po odločbi sodišča ni skladen z ustavo, ker ni omogočal učinkovitega pravnega varstva, je dejala nekdanja premierka.
Bratuškova, ki je v času izbrisa vodila vlado, poudarja, da je treba sodbe sodišč spoštovati. Zadovoljna pa je, da je ustavno sodišče razsodilo, kot so po njenih besedah ves čas govorili: da je bil izbris podrejenih obveznic nujen ukrep pri sanaciji bank, preden so davkoplačevalci dali veliko denarja.
V zakonodaji je skladno z ugotovitvijo ustavnega sodišča seveda treba urediti dele, ki se nanašajo na pravno varstvo, je dejala Bratuškova. Težko ocenjuje, kot pravi, koliko tožb je pričakovati. A če je bil ukrep skladen z ustavo, bodo druga sodišča po njenem mnenju težko odločila, da je bilo karkoli narobe.
V MDS delno zadovoljni z odločitvijo sodišča; nezadovoljni glede napotila na pravde
Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič je dejal, da v združenju pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča, ob tem pa tudi preučujejo možnost individualnih tožb proti Banki Slovenije in komercialnim bankam.
Predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković je deloma zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča, ki jim je pritrdilo, da obvezničarji in delničarji niso imeli učinkovitega pravnega varstva za zaščito svojih interesov pri izbrisu obveznosti iz leta 2013. Ni pa zadovoljen, da jih sodišče napotuje na pravde.
Med drugim v MDS niso zadovoljni z delom, v katerem menijo, da odločitev Banke Slovenije, da prisilno izbriše ali konvertira obveznosti, ki so že obstajale, ni učinkovala retroaktivno in torej ni posegala v ustavo.
"Moti nas, da niso problematizirali tega, da lahko za nazaj spremeniš pravila igre, kar nas preseneča. V pravni državi velja načelo zaupanja v listine, torej če si nekaj zapisal in obljubil, moraš to izpolniti," je navedel.
Moti ga tudi način povračila, saj jih ustavno sodišče, kot je dejal, v zvezi z morebitnimi odškodninami napotuje na pravde, s katerimi pa so povezani tudi stroški. "Sodišče bi lahko odločilo tudi, da se odločba izvrši tudi v delu odškodnine, tako pa je na prvo žogo, kolikor smo uspeli prebrati, to nedorečeno," je dodal.
V društvu so zadovoljni tudi, da je ustavno sodišče zaustavilo rok o zastaranju, ki bi sicer potekel 18. decembra, hkrati pa upajo, da bosta vlada in DZ ustrezen zakon, tudi z morebitnimi odškodninami, sprejela prej kot v pol leta.
- Medij: 24ur.com
- Avtor: STA / K.H./M.M.
- Povezava: http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ustavno-sodisce-izbris-obveznosti-v-bankah-v-neskladju-z-ustavo.html