Presoje skladnosti z ustavo, za katero so pobude vložili stanovski združenji malih delničarjev, varuh človekovih pravic in državni svet, potem ko je nanjo izglasoval odložilni veto, a jo je DZ ob vnovičnem glasovanju še enkrat izglasoval, pa sodišče kljub njihovemu predlogu za prednostno obravnavo še ni začelo.

Dodajmo, da so na sodišču za Finance pred časom dejali, da bodo presojo začeli septembra - več v članku Na ustavnem sodišču septembra o pol milijarde težki odločitvi -, zdaj pa po poročanju STA niso mogli napovedati, kdaj pričakujejo začetek presoje.

Dilema

Pobudniki pa nanjo čakajo že vse od konca lanskega leta. Med drugim poudarjajo, da je retroaktivni poseg v pravice nesorazmeren in da predstavlja resno kršitev več členov ustave. Po njihovem bi se to lahko zgodilo le v primeru stečajev bank, ki pa jih ni bilo.

V Banki Slovenije in ministrstvu za finance konec lanskega leta niso delili tega mnenja. Po njihovem prepričanju lahko država po evropskih pravilih državne pomoči banko dokapitalizira šele po tem, ko so obstoječi lastniki in imetniki podrejenih obveznosti pri sanaciji banke udeleženi s svojim premoženjem. Pri tem so se sklicevali na priporočila Evropske komisije in direktivo, ki je začela veljati avgusta letos.

Kljub temu je praksa po Evropi glede tega vprašanja različna. Po podatkih Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) v Španiji, na Portugalskem in na Cipru lastniki podrejenih obveznic niso bili v celoti razlaščeni, kot se je to zgodilo v primeru Slovenije. Podobno kot v teh državah se zgodba razpleta v Avstriji, kjer lastniki obveznic Hypo Bank, ki jo rešuje država, (še) niso bili v celoti razlaščeni.

Čakanje na stresne teste?

Nekateri namigujejo, da se v Sloveniji z dokončnim reševanjem tega vprašanja čaka, dokler ne bodo znani rezultati novih obremenitvenih testov in pregleda aktiv 120 evropskih bank in kaj se bo zgodilo v primeru številčnejših slabih rezultatov. V območju evra namreč poteka pregled bank, ki so del priprav Evropske centralne banke na prevzem enotnega bančnega nadzora, rezultati pa bodo znani oktobra.

440-milijonski odpis

Pri treh največjih bankah v državi, NLB, NKBM in Abanki, je bilo z lanskim odpisom obveznosti bank z naslova podrejenih obveznic po ocenah prizadetih skoraj 1800 vlagateljev, skupna vrednost odpisa pri treh bankah pa je znašala 441 milijonov evrov. Država je ob tem pred podržavljenjem omenjenih bank razlastila tudi preostalih 99.818 delničarjev.

Ob tem so enako usodo delili vlagatelji v Factor banki in Probanki, ki sta šli v nadzorovano likvidacijo, delitev usode pa se obeta še vlagateljem in lastnikom Banke Celje, ki čaka za državno pomoč.

Po podatkih VZMD je škodo utrpelo blizu 100.000 imetnikov bančnih delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah. Izgube so po njihovem utrpela tudi številna podjetja in občine.

Zaradi razlastitve je bilo vloženih več tožb proti bankam, pa tudi proti Banki Slovenije.