svet družbe imenovati svoje predstavnike, je iz razpleta skupščine in izida glasovanja jasno, daje nova sestava nadzornega sveta Istrabenza plod dogovora med tremi lastniški bloki: Petrolom, NFD in Bavčarjevo Maksimo Holding. Vsak izmed njih ima namreč v njem najmanj enega »svojega« človeka, med njimi tudi Bavčar, in sicer Miroslava Kalužo. To bi lahko dokazovalo dejstvo, daje prvi mož NFD Holdinga Stane Valant predlagano sestavo nadzornikov, ki so jo potrdili delničarji, utemeljil kot »kompromis med vsemi interesi v Istrabenzu« in daje njegov predlog podprla tudi Maksima Holding. Ta je - tako kot Maksima Invest in Finetol - še pred tem vložila nasprotni predlog, o katerem pa delničarji niso glasovali, Na njem so bili poleg Kaluže, Boškoviča in Vrhovnik-Težakove še Igor Omerza, Miro Golubič in Nastja Sušinski. Zgovorna je tudi izjava predsednika uprave PetrolaMarkaKryžanowskega, ki je na vprašanje Dnevnika, zakaj Petrol skupaj z NFD kljub 58-odstotnemu skupnem deležu delnic z glasovalno pravico iz NS Istrabenza ni »iztisnil« Bavčarjevih ljudi odgovoril: »Verjamemo, da je družbo vredno rešiti, seveda ne brez odrekanj in kompromisov.« Tako je tudi po včerajšnjem domnevnem prevzemu Istrabenza, ki sta ga izvedla Petrol in NFD, protislovno najmočnejši igralec med nadzorniki koprskega holdinga še vedno Bavčar, ki bo v primeru, da bo ostal na položaju predsednika uprave, zelo verjetno imel na svoji strani še tri predstavnike zaposlenih. Če bo torej Bavčarju v prihodnjih tednih - tudi z morebitno vezano trgovino v Petrolu - v Istrabenzu uspelo razbiti koalicijo NFD-Petrol, bo v družbi ohranil vodilno vlogo. Zdi se, da je v taktično najboljšem položaju kot jeziček na tehtnici med Petrolom in Bavčarjem po novem prav Valantov NFD. »O moji usodi bo odločal nadzorni svet. V življenju sem bil v številnih projektih v dobrem in slabem, zato bom v Istrabenzu ostal tudi vtrenutnih razmerah,« je po včerajšnji skupščini novinarjem povedal Bavčar. Še pred tem pa bo moral prvi mož Istrabenza doseči dogovor z 19 bankami upnicami, ki jim družba dolguje več kot 900 milijonov evrov. To se po naših informacijah na torkovem maratonskem sestanku bank, na katerem je bilo tudi vodstvo Istrabenza, še ni zgodilo. Večina bank se po neuradnih informacijah nagiba k reprogramiranju posojil Istrabenzu, tej rešitvi pa nasprotujejo Bavrag, SKB banka in Volksbank. Ce bankam stališč do konca marca ne bo uspelo uskladiti, obstaja nevarnost, da bo prišlo do vala unovčevanja jamstev za dana posojila, kar bi podjetje pahnilo v stečaj, v katerem bi najkrajšo potegnili lastniki. Naši viri trdijo, daje Igor Bavčar sicer predlagal dvoletni odlog plačila glavnice, vendar se večina bankirjev nagiba k največ enoinpolletnemu moratoriju. Več nejasnosti je pri tem, za kakšen način reprogramiranja bi se odločile banke, zlasti za kolikšen del posojil Istrabenzu v nekem obdobju ne bi bilo treba odplačevati glavnice in kako bi potekalo odplačevanje obresti. Banke, ki so si do konca marca zadale tudi rok za dodatno zavarovanje dela svojih slabo zavarovanih posojil, bi z reprogramiranjem pridobile več časa za reševanje posojil, ki jih Istrabenzvtem trenutku ni sposoben vrniti, po nekaterih informacijah pa mu ne uspeva več plačevati niti obresti. Pričakujejo namreč, da bi bile sčasoma razmere bolj ugodne za prodajo Istrabenzovih naložb, s katerimi bi se banke v največji možni meri poplačale, v vmesnem času pa bi banke poskušale dobiti plačane vsaj obresti. primoz.cirman@dnevnik.si vesna.vukovic@dnevnik.si Kosmina: Prokurista potrebujejo banke, ne Istrabenz Na pobudo Unicredita so bankirji na torkovem sestanku razpravljali tudi o predlogu, da bi v Istrabenz za prokurista imenovali Janeza Lotriča, nekdanjega predsednika uprave Petrola. Z njegovim imenovanjem se je po naših informacijah strinjal tudi Igor Bavčar. Banke si v Istrabenzu želijo prokurista zlasti zato, da bi nadziral program dezinvestiranja in pod prste gledal upravi. Drugačnega mnenja je prvi nadzornik Istrabenza Janko Kosmina, ki je ocenil, da »prokurista potrebujejo banke, ne pa Istrabenz«. In medtem ko Bavčar pogovorov z bankami včeraj ni želel komentirati, je Stane Valant poudaril, da »je pretvorba terjatev upnikov v lastniške deleže eden od možnih v naboru reševalnih ukrepov«. »Na koncu bo moralo priti do kombinacije več ukrepov. Reševanje Istrabenza ni reševanje Igorja Bavčarja,« je dejal. Po besedah Kosmine bi lahko nadzorniki že prihodnji teden obravnavali poročilo uprave o pogovorih z bankami. »Istrabenz naložb v prihodnjih treh mesecih zagotovo ne bo prodajal,« je še dodal Kosmina. Trije veliki lastniki Istrabenza - Petrol, ki ga vodi Marko Kryžanowski (drugi z desne), Maksima Holding Igorja Bavčarja (v sredini) in NFD - so se dogovorili o sestavi novega nadzornega sveta. Pred skupščino sta Bavčar in Kryžanowski kramljala s predstavnikom malih delničarjev Miranom Mejakom (levo), prvim nadzornikom Istrabenza Jankom Kosmino (drugi z leve) in predsedujočim Stojanom Zdolškom (desno).

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 05. 03. 2009
Stran: 17