temu vse glasnejša ugibanja o morebitnem stečaju oziroma likvidaciji. Še pred kratkim si mnogi takega scenarija niso mogli niti predstavljati, danes pa postaja reševanje Istrabenza eden glavnih gospodarskih in političnih izzivov ter vir mnogih špekulacij. Dejstvo je, da se mit o Istrabenzu, ki je bil z uspešnim gospodarjenjem vključen v vse pore gospodarskega in družbenega življenja na Primorskem, podira. Objava Maksime Holdinga in nato še NFD Holdinga, lastnikov koprske družbe, da delno odstopata od sporazuma o izvajanju finančnega inženiringa, sklenjenega konec marca lani, kaže na zaostrovanje razmer. Zaskrbljenost lastnikov je vse večja, mali delničarji pa številna vprašanja naslavljajo na svoje združenje. Včeraj se je oglasil tudi premier Borut Pahor in dejal, da vlada na sedanji stopnji razvoja dogodkov glede Istrabenza ne bo posegala. Tako je podprl ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, ki nasprotuje kakršnikoli državni pomoči koprski družbi. Gospodarski minister je celo izrazil pričakovanje, da banke, ki so v državni lasti, ne bodo prevzemale dodatnih tveganj pri "nasedlih" naložbah. Vseslovensko združenje malih deležnikov pa je sporočilo, da se glede Istrabenza nagiba k podpori konverzije terjatev in vstopa bank v lastniško strukturo. Kar je tudi logično, saj združenje tako podpira rešitve, ki ne bodo pripeljale do likvidacije ali stečaja družbe. Po mnenju združenja bi bila to namreč najslabša rešitev za delničarje, zaposlene, pa tudi za širše ekonomsko in socialno okolje. O načinu in pogojih konverzije terjatev bi po njihovem morala odločati skupščina Istrabenza na podlagi dogovora med delničarji. Iz Istrabenza pa je včeraj prišlo sporočilo za javnost, v katerem so pojasnili, da družba nima negativnega kapitala, prav tako tudi ni nobenih drugih pogojev, ki bi narekovali izvedbo postopka prisilne poravnave ali stečaja. Predsednik uprave družbe Igor Bavčar je informacije v medijih označil za napačne, zato je po njegovem tudi stališče združenja malih delničarjev brezpredmetno. Pojasnil je, da je Istrabenz konec septembra 2008 izkazoval 136 milijonov evrov kapitala in 535 milijonov evrov finančnih obveznosti, ki vključujejo tudi reodkupne posle. Na aktivi je holdinška družba izkazovala odvisne družbe, ki so v bilancah po nabavni vrednosti vredne 297 milijonov evrov, in finančne naložbe (delnice, nepremičnine, posojila, obveznice, terjatve), ki so vredne 347 milijonov evrov. Bavčar je v sporočilu sicer priznal, da ima njegova družba v pogojih finančne krize in nelikvidnosti celotnega finančnega sistema težave pri obnavljanju kratkoročnih finančnih obveznosti, ki pa jih rešuje. V teku je tudi intenzivna priprava poslovnih načrtov za leti 2009 in 2010, ki bosta javnosti predstavljena, potem ko bosta sprejeta. V družbi so tudi prepričani, da imajo nekateri poslovni subjekti velik interes, da bi bila sredstva družbe Istrabenz prodana pod sedanjimi ali morda celo še bolj ugodnimi pogoji, vendar bodo naredili vse, da se to ne bo zgodilo.

Medij: Večer
Avtorji: Šavko Andrej
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 08. 01. 2009
Stran: 10