sklade, 45 % so dobile kmetijske zadruge, preostalo so kupili mali delničarji. Leta 1997 so državni skladi, zadruge in del malih delničarjev prodali delnice s povečano vrednostjo Nizozemcem in Italijanom. Prizadevanja Slovencev za pridelovanje sladkorne pese in gradnjo tovarne sladkorja sežejo že v leto 1895. Prvi investicijski projekt za pridelavo sladkorne pese in gradnjo tovarne sladkorja je bil izdelan 1. 1958. Gradnjo je preprečila prva gospodarska reforma Jugoslavije. Po 1. 1970 je morala Jugoslavija uvoziti velike količine izredno dragega sladkorja in seje močno zadolžila. Zvezna vlada seje odločila za gradnjo osmih tovarn sladkor* ja. Vodstvu SR Slovenije je uspelo, daje bila odobrena gradnja tovarne sladkorja tudi v Sloveniji. Vodstvo Slovenije in strokovne institucije so se potrudili in izdelali vso potrebno dokumentacijo za gradnjo tovarne in pridelavo sladkorne pese. S poskusnim predelovanjem sladkorne pese smo začeli v 1. 1976, v jeseni tega leta pa je bilpoložen temeljni kamen Tovarne sladkorja v Ormož. Prvi sladkor smo Slovenci pridelali v januarju 1980. V tem času sta se gradila tudi Nuklearna in Cankarjev dom. Tovarna sladkorja Ormož je bila zgrajena pravočasno in brez podražitev. Uvajanje nove poljščine je bilo težje. Je edina nova poljščina prejšnjega stoletja, ki smo jo v tako velikem obsegu vključili v njivski kolobar in dvignili vse poljedelstvo na višji nivo. Rezultati pridelovanja sladkorne pese so bili na poprečju Evrope. Do osamosvojitve Slovenije smo pridelovali peso tudi na severozahodu Hrvaške, na območju Čakovca in Varaždina, kar je bilo zastavljeno tudi v investicijskem programu. Sodelovanje je bilo obojestransko dobro in tako smo se tudi razšli ob osamosvojitvi. Izgubo površin na Hrvaškem nam je uspelo v nekaj letih nadoknaditi, in to tako, da smo organizirali lastno kmetijsko strokovno službo. Zadruge so bile slab organizator pridelave sladkorne pese, kombinatipa so bili omejeni v površinah. Z novo organizacijo so se površine iz leta v leto povečevale. Kmetje so se začeli opremljati z moderno mehanizacijo in so delali strojne usluge tudi kombinatom. Tako smo v 1. 1999 že dosegli 10.000 ha, kar je preseglo kapaciteto tovarne. V naslednjem letu je bila setev omejena na 8.000 ha. Lastniki so ceno znižali za cca 20% in ministrstvo za kmetijstvo je v tem letu ukinilo podporo samo za sladkorno peso. Sledilo je normalno reagiranje pridelovalcev in znižanje površin za 40 %. Manjkajoče količine pese je kmetijska strokovna služba pri tovarni organizirana na Madžarskem. Tovarna je uspešno poslovala vse do konca. Iz razpravvDZRS24. 11. 2006 je razvidno, da nizozemski lastnik m uprava nimata verodostojnega koncepta prestrukturiranja tovarne, še manj o spremembi njivskega kolobarja. Ga. ministrica Marija Lukačičje v odgovoru poslancem zagotavljala: »Jaz sem imela včeraj razgovor s predstavnikom tovarne (najbrž predsednikom uprave op.p.), ki mi je ponovno zagotavljal, da ni propadel cilj prestrukturiranja v proizvodnjo bioetanola in da se nagiba k ustanovitvi logističnega centra za zelenjavo v delu severovzhodne Slovenije ...«. Prav tako so bile vprašljive njene izjave o velikem sodelovanju s slovenskimi kmeti. Kdo je prevzel vlogo kmetov? Člani predsedstva Združenja pridelovalcev pese se niso sestali niti enkrat v l. 2006, iz 1. 2005 pa obstaja sklep tega predsedstva, da se kmetje zavežejo za pridelovanje sladkorne pese. Samo ga. Lukačič lahko pove, kdo je bil z njo na telefonski zvezi, koje ona sprejemala pomembne odločitve v Bruslju. Kako razumeti njene besede iz razprave v Parlamentu.: »... To niso moje odločitve, to so odločitve slovenskih kmetov ...«, grozno! Predlogi poslancev v razpravi, da se ponovno prouči posledica prestrukturiranja tovarne, ekološka sanacija in nadomestilo za peso v njivskem kolobarju, se niso dotaknili ministrice in tudi ne vlade. Parlamentarni odbor za kmetijstvo tudi ni obravnaval te problematike. Predsednik odbora je bil g. Alojz Sok, domačin iz Ormoža, in bi lahko sam uvrstil to na dnevni red, če bi le hotel. V tem kritičnem obdobju je imela občina Ormož dva poslanca vDZRS. Ta nista sodelovala in zato so bile posledice tako težke. Gospe ministrice niti sestanek v Ormožu ni prepričal, da Slovenija tovarno sladkorja potrebuje in da je dovolj površin za sladkorno peso. Predstavniki tovarne se sestanka niso udeležili. Nič ni pomagalo. Še zadnji poskus je bilo protestno pismo predsedniku vlade in prošnja, naj ne dovoli zapiranja tovarne. Prvi podpisnik je bil predsednik UO Združenja pridelovalcev sladkorne pese g. Franc Jurša, vsi člani odbora, predsednika dveh območnih kmetijsko-gozdarskih zbornic, predsednik sindikata in sveta delavcev tovarne in še nekaj nas, ki smo tovarno gradili in naučili kmetovalce pridelovati sladkorno peso. Odgovora ni bilo. Ne vemo, kje se je pismo izgubilo. Konec januarja 2007 je vlada potrdila program zapiranja Tovarne sladkorja in zaključek pridelovanja sladkorne pese. Tudi gospa ministrica je končala svoje ministrovanje. Visoke odpravnine zaposlenim, plačila kmetovalcem za odpoved setvi sladkorne pese vse do l. 2013 in odškodnine za strojno opremo, vse to je bilo preveč omamno. Lastniki tovarne Cosun so imeli lahko delo, da so dobili visoko odškodnino za zapiranje tovarne. Lastniki sladkorne industrije na Nizozemskem so kmetje. Ko so 1. 1997 kupili slovensko tovarno sladkorja, smo se nekateri tolažili s tem, da so glavni lastniki kmetje z veliko tradicijo in da bo odnos do slovenskih pridelovalcev pošten. Temu sedaj težko pritrdimo. EUje z reformo sladkornega sektorja naredila veliko škodo Sloveniji. Količine pese vEUso se že v l. 2007 povečale za 1,6 %. V EU predstavlja sladkornapesa za kmete najpomembnejšo poljščino in se tudi zanjo borijo. Zaradi slabe organiziranosti in neprofesionalnosti je slovenski kmet izgubil pomembni vir dohodka, Slovenci pa samooskrbo s sladkorjem. Kako naprej? Ali ne kaže tovarne obnoviti, saj znanje našega kmeta in pridelovalne razmere to omogočajo!? Morda smo se kaj naučili od nizozemskih kmetov - lastnikov sladkorne industrije. dr. Terezija Štefančič, Ormož

Medij: Delo - Sobotna priloga
Avtorji: Tomšič dr. Terezija
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga
Datum: 31. 01. 2009
Stran: 30