MIHAJENKO Dogovor med belgijsko KBC, britanskim globalnim skladom Apax inslovensko vlado o prodaji nekaj več kot30-odstotnega deleža KBC vNovi Ljubljanski bankije, kotpravijo dobro obveščeni viri, med njimilondonski Financial Times, tikpred sklenitvijo. Vse vpletene straniimajo za sporazum svoje motive, mudi sejim iz več razlogov, tudi zaradinegotovosti, ki izhajajo iz izida prihajajočih parlamentarnih volitev.Naša največja banka zdaj čuti posledice več kot dveletnega slabegasodelovanja med ključnima lastnicama, slovensko državo in KBC. Te sekažejo tako na vodstveni kakor
na kapitalski ravni, pa verjetno še kje.Predsedniku uprave Marjanu Kramarju tako poteče mandat konecjanuarja, še vednopa niznano, kdoga bo nasledil, sajjepostopek izbirenovega prvega moža banke začasno ustavljen. Kerje mestopredsednika uprave NLB eden najpomembnejših menedžerskihpoložajev v slovenski ekonomiji, si bodo najodgovornejši v vladizagotovo zelo prizadevali, da ga ustoličijo še v tem mandatu.NLB sicer, tudi zaradi kratkega stika med vlado in KBC, m med.redkimi slovenskimi bankami, ki se lahko pohvalijo s solidnokapitalsko ustreznostjo. Vprašanje je, alije bila zadnja, 300 milijonovevrov težka dokapitalizacija, ki sojo izpeljali predvsem paradržavniinvestitorji, zadostna, saj so standardi Basel 2 prinesli dodatnekapitalske zahteve za operativna tveganja, ki so se po izbruhu globalnefinančne krize znatno povečala - in se bodo šepovečevala zupočasnitvijo gospodarske rasti. Posledice krize sovplivajo nazniževanje vrednosti bančnih delnicpo svetu in doma -poglejmo samodelnico NKBM, kije v osmih mesecih zdrknila s 43 na vsega dobrih 25evrov -, zato s časom izgublja tudi prodajalec, KBC.Nekoč morda se umestni namigi, da KBC z napovedano prodajo NLBne misli resno, ker da čaka na morebitne pogovore z novo, morda boljnaklonjeno vlado, so zdaj manj verjetni, saj možna mandatarja, Janšaali Pahor, nista videti naklonjena zamisli, da bi slovenska državaizgubila zdajšn.ji odločilni vpliv napolitiko NLB. Razlike bi bile mozne lev niansah, denimo v izbiri portfeljskega (kakršen]eApax) alipa novegastrateškega investitorja, ki bi se, tako kot nekočKBC, sprijaznil s tem, dav NLB do nadaljnjega ne bo imel prevladujočega vpliva. Toda po grenkiizkušnji KBC je možnost prihoda taksnega strateškega investitorjaminimalna.Če bo sporazum med vlado, KBC in Apaxom res dosežen, bo NLBdobila solastnika, kiji ne bo mogel ponuditi takšnih sinergij, kot (bijihlahko) KBC. Verjetni vstop britanskih naložbenikov, kiprihajajo zmotivom poznejše prodaje deleža z. dobičkom, sam. po sebi ne bo rešilglavnih izzivov v banki (kapitalska ustreznost, strateško vodenje,analiza tveganj, predvsem pa premalo podkovani nadzorniki itd.), kizahtevajo ustrezno strategijo, menedžment in kapital v prihodnjih,bankam zagotovo precej manj naklonjenih letih. A to bo že naloga zaprihodnjegafinančnega ministra, ki bo na začetku mandata moralodločiti tudi o tem, ali bo uresničil majsko »marketinško« napovedAndreja Bajuka o začetku kotacije delnic NLB na borzi.Za davkoplačevalce, male delničarje in Ijubljanske bankirje boverjetno najbolj zanimiv pričakovani delniški sporazum med vlado inApaxom. Iz njega bodo namreč lepo razvidne pogajalska moč,spretnost in namere obeh stranipa tudi to, kako resno oblastjemljemale investitorje, kijimjepred tremi meseci prodajala delniceNoveLjubljanske banke.
Medij: Delo
Avtorji: Jenko Miha
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Mnenja
Datum: 27. 08. 2008
Stran: 5