scen. Hotel sem opozoriti na dejstva, povezana s pomursko regijo, in na stvari, ki so se pri nas dogajale od osamosvojitve. Najhujši od grafov, pripravljenih za sejo, je graf o brezposelnosti. V letu 2007, za katero sem dobil podatke, je bila brezposelnost v pomurski regiji za 1,74-krat večja od slovenskega povprečja in za 2,73-krat večja kot v gorenjski in goriški regiji. Maja letos je bila v Pomurju 14,4odstotna, v državi pa 8,9-odstotna. Mura je bila torej samo iztočnica za opozarjanje na širšo problematiko? Hotel sem povedati, da je stanje v Pomurju že zdaj, brez težav z Muro, kritično. To govorijo tudi drugi podatki. Povprečna mesečna bruto plača je pri nas za 400 evrov manjša kot v osrednji Sloveniji, bruto domači proizvod Pomurja je pol nižji; pravzaprav vsi gospodarski kazalci so nižji od slovenskega povprečja. Poudaril sem tudi, da 3327 zaposlenih v Muri pomeni skoraj desetino vseh zaposlenih v regiji, in opozoril na grozljivo izobrazbeno in starostno strukturo v Muri. Grozljivo? Osem odstotkov in pol zaposlenih nima niti končane osnovne šole. Več kot 81 odstotkov jih nima štiriletne srednje šole. Še bolj problematično se mi zdi, da jih ima višjo šolo ali več le 2,8 odstotka. Teh, ki bi morali skrbeti za razvoj, napredek, vizijo, strategijo, je torej samo 2,8 odstotka. Kar je premalo. To je pravzaprav nič. Če pogledava starostno strukturo: skoraj tri četrtine zaposlenih je starejših od 40 let, 47 odstotkov jih je celo starejših od 45 let. Se huje je, da je mlajših od trideset let 29, kar ni niti odstotek zaposlenih. Ko naredimo presek, je zadeva grozljiva. Govoriti o prezaposlitvah je izjemno težko. Poleg slabe izobrazbene in starostne strukture absorpcijske sposobnosti pomurskega gospodarstva tako rekoč ni. > RADOVAN ŽERJAV Prekmurec, rojen pred 40 leti, je v politiki pristal kot prometni minister v zadnjem obdobju vlade Janeza Janše. Magister kemijske tehnologije se je v srca Slovencev vpisal z uvedbo poceni vinjet. Pred ministrovanjem je od leta 1993 delal v Nafti Lendava in podjetjih v njenem krogu. Zaradi poloma njegove Slovenske ljudske stranke na lanskih državnozborskih volitvah - sam je bil v Prekmurju izvoljen za poslanca -, ko se je komaj rešila izpada iz parlamenta, je sredi letošnjega maja prevzel njeno vodenje. Igra kitaro in je vnet kolesar. Osebni rekord je postavil še pred vstopom v politiko na amaterski dirki po avstrijski Štajerski: 275-kilometrsko progo je prevozil v devetih urah in pol. Z ženo in sinom živi v Krogu pri Murski Soboti. »Za božjo voljo, za to mora nekdo odgovarjati! Odgovarjati mora direktor v Nemčiji, direktor v Murski Soboti. Sprašujem se, kaj je delal nadzorni svet, da tega ni prekinil.« V Pomurju je 43 podjetij zaprosilo za subvencioniranje polnega delovnega časa za nekaj več kot devet tisoč delavcev. Ta gotovo ne bodo zaposlovala na novo. Razmišljanje o prezaposlitvi v turizem je trenutno utvara, saj vse terme v Pomurju, se pravi v Moravskih Toplicah, Radencih in Banovcih, trenutno ne poslujejo najbolje, kar je seveda posledica gospodarske krize. Mura je najpomembnejše podjetje pri nas. Ni politično, ampak gospodarsko in socialno vprašanje. Ali res nekateri v SLS menijo, da za stranko ni dobro, da bi se preveč izpostavljala pri vprašanju Mure? Kar zadeva odnos države do Mure, je slovensko javno mnenje razdeljeno. Mnogi menijo, da jo je treba enostavno zapreti, tako kot so zaprli veliko podjetij. Po eni strani je to razumljivo, če ne upoštevamo vseh podatkov, ki sem jih navedel. Za stranko ukvarjanje z Muro gotovo ni dodatna vrednost. Pomurje ima pet poslancev in naša naloga je, da opozarjamo na dogodke v svoji regiji. Drugih preprosto ni. Povedal bom še eno zgodbo, v katero sem bil po svoje vpleten tudi sam. Bil sem mlad tehnolog v rafineriji Nafte Lendava, ko je potekala debata med 55-odstotnim lastnikom Petrolom in 45-odstotno lastnico vlado o prihodnosti edine slovenske rafinerije. Stroke niso upoštevali in sprejeli so politično odločitev, da se lendavska rafinerija zapre. Pomurski poslanci so bili tiho. Slovenija je ostala brez rafinerije, kar je bila strateška napaka. Takrat sem na lastni koži občutil, kako je, če v regiji nimaš nikogar, ki bi se postavil za pošteno, korektno rešitev. Takrat sem bil nemočen. Danes lahko povem nekaj na glas. Lahko izrazim svoje nestrinjanje z načinom, kako se Mura rešuje oziroma ne rešuje. Moja odgovornost do pokrajine je, da to povem. Gospodarski minister Matej Lahovnik trdi, da Mura v sedanji obliki ne more delovati naprej. Se strinjate? Verjetno res ne more. Pomurci se bomo s tem sprijaznili. Ne bomo pa se sprijaznili s tem, da se zamahne z roko in se vseh 3327 zaposlenih vrže na cesto. Če bi to storili, bi brezposelnost v naši regiji narasla na več kot 20 odstotkov. Kakšne so možnosti za rešitev? Že januarja sem poslal pismo predsedniku vlade, v katerem sem opozarjal na nekonsolidiranost lastništva. Institucionalnih lastnikov je štirideset in imajo skoraj sedem desetin delnic. Lastništvo bi bilo treba konsolidirati, kar pomeni, da bi morala država začasno stopiti vanj, prevzeti kontrolni delež, postaviti nov nadzorni svet, novo upravo. Strokovno, sposobno, ambiciozno. Izluščiti bi bilo treba zdrava jedra in v naslednjem koraku poiskati strateškega partnerja. Pomembna je hitrost. To rešitev bi po mojem lahko izvedli hitro. Koliko vem, se vlada intenzivno ukvarja z vprašanjem Mure. Pri tem jo podpiram, moti pa me odnos lastnikov. Vlada menda išče zasebnega lastnika. Iskanje strateškega lastnika navadno traja nekaj časa. Težko verjamem, da ga bo našla hitro. Mura pa potrebuje hitro rešitev. Se vam zdi boljša možnost vstop novega lastnika iz tujine ali Slovenije? To ni najbolj pomembno. Pomembno je, da bo novi lastnik ravnal tako, kot morajo ravnati lastniki. Nesprejemljiva je trditev, ki jo je na odboru za gospodarstvo izrekel eden od predstavnikov lastnikov. Dejal je, da niso imeli večinskega vpliva na strateške odločitve. Kdo pa jih je, za božjo voljo, imel, če ne Nacionalna finančna družba in Slovenska odškodninska družba?! SLS je od nekdaj zagovarjala nacionalni interes v gospodarstvu, da bi torej gospodarstvo ostalo v slovenskih rokah. Pri Muri se vam to ne zdi pomembno? Zagovarjamo slovensko lastništvo pomembnih finančnih ustanov - bank, zavarovalnic - in nekaterih infrastrukturnih podjetij. Kar zadeva druge gospodarske družbe, smo odprti. Mura je 90. letih veljala za enega paradnih konjev slovenskega gospodarstva, bila je med največjimi zaposlovalkami. Kdo je kriv za njeno pot navzdol? Lastniki, vodstva, morda politika? Politika se v Muro ni vmešavala tako, kot se je v nekatera druga podjetja. Morda se je malo, vendar ne tako močno kot v drugih primerih. Zadnja leta pa lastniki niso našli dovolj strokovnih in sposobnih ljudi, ki bi Muro vodili tako, kot bi bilo treba. Borut Meh seje poskusil spopasti z vsemi težavami in storil je veliko dobrega. Vsega, kar bi bilo treba, najbrž ni, zaradi nesoglasij v upravi. Potem so se začele konfuzije vodenja predsednikov uprav, prokuristov, predsednikov nadzornega sveta. Vse se je zamešalo v eno. Ni šlo za denar. Slo je za dobro voljo lastnikov, da bi poiskali sposobno vodstvo. Torej krivda lastnikov? Kar so rekli, namreč, da v Muro noče nihče, enostavno ni res. V Pomurju so bili ljudje, ki so se hoteli spopasti s težavami. Tudi v Muri je bilo veliko dobrega kadra, vendar mu niso dali priložnosti. Ko so ti ljudje opazili, da vozijo v podjetje kadre z dvomljivimi sposobnostmi od vsepovsod, so odšli. Drug za drugim. Zato imamo zdaj tri odstotke strokovnega kadra. Izključna odgovornost za sedanje razmere je na strani vodenja. Niste odgovorili. Lastniki ali vodstva? To je eno in isto. Eno in isto ravno ni. Lastniki so odgovorni, da v nadzorni svet in upravo postavijo ljudi, sposobne opravljati to delo. Očitno tega niso storili. Bi moral za sedanje razmere kdo kazensko odgovarjati? Po zakonu o gospodarskih družbah nadzorni svet in uprava za svoje odločitve odgovarjata s svojim premoženjem. V Murini hčerinski družbi v Nemčiji, VVestmuru, so imeli pred časom velikansko izgubo. Pa so jo sanirali. Zdaj se godi podobno v drugi hčerinski družbi, Trendline. Za božjo voljo, za to mora nekdo odgovarjati! Odgovarjati mora direktor v Nemčiji, direktor v Murski Soboti. Sprašujem se, kaj je delal nadzorni svet, da tega ni prekinil. Ko so vas izvolili za predsednika SLS, so vam prerokovali dve vlogi. Ena je bila stečajni upravitelj stranke in druga arhitekt ponovnega vzpona. Kateri vlogi ste bliže po dobrih dveh mesecih na čelu stranke? Ha, ha, stečajni upravitelj. Tega še nisem slišal. V tiskanih medijih pa sem videl karikature takšnih in drugačnih žerjavov, ki dvigajo strašno breme, s pripisom, da en žerjav za takšno breme najbrž ne bo dovolj. S tem se strinjam. Toda v zadnjih dveh mesecih sem ugotovil, da je v stranki kar nekaj viličarjev, ki bodo žerjavu pomagali dvigniti težko breme. Se pravi, da ste arhitekt novega vzpona SLS? Na dolgi rok. Nič se ne bo zgodilo hitro. Volivci niso naivni. S trdim delom jih bomo morali prepričati, da znamo, hočemo in zmoremo. Prepričan sem, da nam bo uspelo. Kaj seje zgodilo, daje krščanskoljudska opcija pri nas padla tako nizko? Na državnozborskih volitvah leta 1996 sta stranki iz te opcije, SLS in Slovenski krščanski demokrati, pobrali tri desetine glasov, lani sta jih SLS in Nova Slovenija skupaj dobili sedem odstotkov. Če se vi ne bi povezali s Stranko mladih Slovenije, opcija sploh ne bi prišla v državni zbor. Vzrokov nikoli ne iščem zunaj stranke. V SLS smo storili veliko dobrega za slovensko državo, najbrž pa smo naredili tudi nekaj napak. Volivci so to ustrezno nagrajevali. Od leta 1996 samo padamo. Če bi govorili le o zadnjih volitvah, bi mogoče lahko rekli, da smo bili celo uspešni, v primerjavi z NSI in v primerjavi z letošnjimi evropskimi volitvami. Na izidu z lanskih volitev lahko delamo naprej. Desni del političnega prostora je po zadnjih državnozborskih volitvah nedvomno zašel v krizo. Najbrž so volivci od njega pričakovali več. Mislite v prejšnjem mandatu, koje bil na oblasti? Da. Morda so pričakovali več poštenosti, iskrenosti in jih je dogajanje razočaralo. Menim, da moramo na desni bistveno manj govoriti, zganjati populizem, kritikantstvo. Osnova mora biti »govori tisto, kar boš storil, in delaj tisto, kar govoriš«. To pogrešam tudi pri sedanji vladi. Padec krščansko-ljudske opcije torej ni posledica starega slovenskega pregovora, da desno od Janše niti trava ne raste? Ha, ha, ha. Janša je gotovo sposoben politik. Ne oziram se na to, kaj počne Slovenska demokratska stranka. Mi moramo voditi svojo, prepoznavno politiko. Imamo svoje poglede in jim bomo sledili. Kakšna je vaša vizija Slovenske ljudske stranke? Je preobrazba v bolj mestno stranko, kar je načrtoval prejšnji predsednik Bojan Šrot, preteklost? V stranki moramo po mojem mnenju dovolj veliko pozornost nameniti podeželju. Ugotavljam, da je to področje, ki zajema tudi kmetijstvo, že daljše obdobje preveč zapostavljeno; v naši stranki, še bolj pa v državi. Zato mu bomo namenili bistveno večjo pozornost in to že počnemo. Z ustnimi in konkretnimi zakonskimi predlogi opozarjamo vlado, žal brez večjih uspehov. Pri tem bomo vztrajali. Opozarjamo tudi na skladen regionalni razvoj, o katerem se samo govori in bolj malo stori. Nemogoče, nesprejemljivo, nenormalno je, da vsi Slovenci še danes nimajo zdrave pitne vode. Dokler ne bo > »S spremembami vinjetnega sistema nove vlade pa res ni nobenih osnov več, da bi komisija še naprej blokirala sredstva, namenjena za odsek od Slivnice proti mejnemu prehodu Gruškovje.« vsaj tega, skladnega regionalnega razvoja ni. Otrok z Goričkega, iz Bele krajine, Goriških brd mora imeti vsaj približno enake možnosti za svoj razvoj kot tisti, ki se rodi v Ljubljani, Mariboru ali Celju. To moramo zagotoviti in za to se bomo zavzemali. Izid SLS na evropskih volitvah je bil tudi po vaši oceni katastrofalen. Ankete javnega mnenja vam kažejo bolj črno sliko. Kaj sploh lahko pričakujete od lokalnih volitev prihodnje leto? Menim, da bo izid bistveno boljši, kot je bil na evropskih. Tudi tradicionalno imamo na lokalnih volitvah dobre izide. Več kot očitno smo dokazali, da znamo z župani in občinskimi svetniki dobro voditi lokalni nivo oblasti. Morda bodo kje kakšne spremembe, vendar pričakujem uspeh. Prav tako pričakujem bistveno boljši dosežek kot na državnozborskih volitvah. Stranke v slabem stanju, v kakršnem je tudi SLS, imajo običajno težavo s tem, da se ljudje »na terenu« niso pripravljeni pretirano vključiti v njihovo delo. Opažate to težavo? Opažam, vendar se to dogaja v vseh strankah. V Sloveniji je zavladal hud odpor do političnega izpostavljanja. To je tudi posledica dogodkov^ ki postavljajo vse politike v čudno luč. Če si politik, veljaš za lopova, barabo, lažnivca. Politiki pri tem seveda nismo brez krivde. Na primer, raven razprave v državnem zboruje sramotna ... Verjetno je bila prej podobna, vendar ni bilo tretjega programa, da bi neposredno prenašal vse, kar se dogaja. Raven razprave v zadnjem sklicu strmo pada in na to je treba resno opozoriti. Ne moremo se tako pogovarjati. Nismo v gostilni - in to po šestem pivu -, ampak smo predstavniki ljudstva. Imamo odgovornost do naroda, do države in moramo se obnašati temu primerno! Kar seveda ne pomeni, da v državnem zboru ne sme biti kritične razprave. Vendar moram povedati, da imajo tisti, ki so kljub vse večjemu odporu do politike na splošno ostali v stranki, veliko volje. So optimisti in bodo v stranki nadaljevali in vztrajali. Kako ocenjujete delo vlade v teh težkih časih za gospodarstvo? Vlada gotovo ni storila vsega slabo. Nekatere stvari so dobre, tudi v boju proti gospodarski krizi. Lahko bi storila kaj več, predvsem bi se lahko bolj neposredno ukvarjala z gospodarstvom. Moti me, da ne dela, kar govori. Na kaj merite? Kar se obljubi, je treba storiti. Govorili so, da ne bodo zamenjali tistih, ki so delali dobro. Zdaj so naenkrat vsi menedžerji iz obdobja prejšnje vlade, tudi politično neopredeljeni, lopovi, barabe, lažnivci. To ni res. Moti me, da so pred volitvami govorili eno, zdaj pa delajo drugo. Kako pa se obnese vaš naslednik na prometnem ministrstvu Patrick Vlačič? Prometni resor je eden najzahtevnejših v tej državi. Prepričan sem, da mojemu nasledniku ni lahko. Da mu je težko. Tudi meni je bilo. Treba je garati. Verjamem, da Vlačič to počne. Da se trudi. Ima tudi nekaj smole, na primer na železnicah. Zaželel bi mu vse dobro, in da bi imel v prihodnje malce srečnejšo roko. Je bil vinjetni sistem, kakršnega smo dobili, ko ste bili minister, dolgoročno vzdržen? Vinjetnega sistema nismo predvideli za daljši čas. Nikoli nismo trdili, da zagotavlja dolgoročno finančno vzdržnost Darsa. Vinjete smo vpeljali za prehodno obdobje, do uvedbe satelitskega elektronskega cestninjenja. Poznavalci so že ob uvedbi vinjet trdili, daje satelitsko cestninjenje stvar desetletja ali dveh. To je pretiravanje. Za tovornjake bi ga bilo mogoče uvesti razmeroma hitro. Morda je bila napoved za osebna vozila konec leta 2010 res preoptimistična, vendar je napoved čez deset ali dvajset let preveč črnogleda. Za prehodno obdobje je naš vinjetni sistem zagotavljal finančno vzdržnost Darsa. Če pogledamo dolgoročno, trdim, da noben cestninski sistem ne more zagotoviti dolgoročne finančne vzdržnosti Darsa. Zakaj ne? Ker se letne anuitete za najete kredite zelo povečujejo in bodo leta 2018, 2019, 2020 dosegle 400 milijonov evrov. Ob dejstvu, da pobiramo s prejšnjim in sedanjim sistemom od 200 do 250 milijonov cestnin, si ne znam predstavljati, da bi lahko ceno »Ne oziram se na to, kaj počne Slovenska demokratska stranka. Mi moramo voditi svojo, prepoznavno politiko. Imamo svoje poglede in jim bomo sledili« v kateremkoli sistemu dvignili za toliko, da bi pobrali 400 milijonov. Se pravi, daje bil avtocestni program brca v temo, če ga ni mogoče financirati? Sprejeli so odločitev, da bodo gradnjo financirali s krediti. Verjetno zato, da bi potekala hitreje. Mislim, daje bilo to pametno. Ne znam si predstavljati, kako bi se spopadali s prometom, če Pomurke še ne bi zgradili, prav tako ne drugih odsekov. Avtocestni križ bo letos pravzaprav končan. Vendar z današnjega vidika samo s cestninami ne bo mogoče servisirati najetih posojil. Drugi mogoči vir je proračun. Je bila torej gradnja avtocest sploh smotrna, če bomo zanje plačevali več, kot bomo dobili? O tem ni dvoma, gradnja je vsekakor smotrna. Pazite, trenutno se krediti še vedno plačujejo izključno iz cestnin. Izrazil sem samo možnost, da jih kakšno leto ne bomo mogli poravnati iz tega vira. Razmišljanje, da bi iz cestnin, pobranih na sedanjih avtocestah, zagotovili sredstva za gradnjo razvojnih osi in novih odsekov, pa je gotovo zmotno. Vsak posamezen odsek se mora sfinancirati sam. Tudi tretja razvojna os se bo nekako morala. Če karikiram: cestnina na avtocesti med Mariborom in Lendavo ne bo financirala ceste od avtoceste do Velenja. Ste ob postavljanju vinjetnega sistema pričakovali, da bo Bruselj proti? Kot predsedujoči svetu prometnih ministrov sem imel možnost tedenske komunikacije s takratnim komisarjem za promet Francozom Jacquesom Barrotom. O tej temi sva se veliko pogovarjala. Nekajkrat mi je ustno zagotovil, da je sistem, ki ga je vpeljevala Slovenija, zanj začasno sprejemljiv. To je povedal tudi javno, na novinarski konferenci ob neformalnem srečanju prometnih ministrov na Brdu pri Kranju. Če je bil vinjetni sistem za prometnega komisarja začasno sprejemljiv - in uvedli smo ga začasno -, je stvar v redu. Tik pred koncem slovenskega predsedovanja pa je Barrot postal komisar za pravosodje in zamenjal ga je Italijan Antonio Tajani. On na zadeva gleda povsem drugače. Se pravi, da seje odnos Bruslja spremenil z menjavo komisarja? Vsekakor. Mislim celo, da gre Tajani pogosto čez mero. Komisar za promet nima pristojnosti posamezni članici EU narekovati, kakšen cestninski sistem mora imeti. V primeru vinjetnega sistema nima pristojnosti, da bi narekoval, kakšne vinjete mora imeti in kakšna mora biti njihova cena. In ko govorimo o diskriminaciji: ni dovolj reči, da Slovenija diskriminira državljane drugih članic. To je treba tudi dokazati. Razsoja lahko sodišče, ne komisija. S spremembami vinjetnega sistema nove vlade pa res ni nobenih osnov več, da bi komisija še naprej blokirala sredstva, namenjena odseku od Slivnice proti mejnemu prehodu Gruškovje. Navsezadnje je ta ključen za evropske turiste. Ki pa se bodo od Dražencev do Gruškovja cijazili še vsaj nekaj let. Se strinjam. Vendar je pred kratkim odprtih dvajset kilometrov od Slivnice do Dražencev kljub vsemu dvajset kilometrov. SLS je bila znana kot stranka, nenaklonjena Hrvaški. Seje to s prihodom Prekmurca, ki živi tako rekoč ob meji z južno sosedo, spremenilo? Ne strinjam se, da je bila SLS kdaj nenaklonjena Hrvaški. Želimo si, da bi Hrvaška čim prej stopila v Unijo, vendar mora, podobno kot je morala Slovenija, izpolniti pogoje in zahteve EU. Slovenija je za vstop morala spremeniti tudi ustavo. Kaj mora Hrvaška po vašem mnenju storiti za odpravo slovenske blokade pristopnih pogajanj z EU? Samo umakniti sporno dokumentacijo ali dokončno zakoličiti mejo s Slovenijo? Blokada je posledica dokumentov, ki jih je Hrvaška priložila pogajanjem za vstop in so prejudicirali mejo. Ce te dokumente umaknejo, lahko nadaljujejo pogajanja. Vendar zaradi post festum dogajanj ocenjujemo, da ne more stopiti v Unijo, dokler se vprašanje meje s Slovenijo ne razreši pravično. Ce tega ne bomo storili pred vstopom, meja ne bo nikoli urejena. ■ »Iskanje strateškega lastnika navadno traja nekaj časa. Težko verjamem, da ga bodo našli hitro. Mura pa potrebuje hitro rešitev.«

Medij: Delo - Mag
Avtorji: Utenkar Gorazd
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Intervju
Datum: 27. 07. 2009
Stran: 28