šlo za osebnepodatke indijskega zdravilca, temveč je ta poda-tek tolikanj razširil, da se ne razlikuje več bistvenood podatka, da, denimo, on sam v resnici sploh niJanez, ampakje Ivan. Koliko mu je v tem primerumar za spedfiko podatkov, je dal vedeti tudi stem, da urada informacijske popblaščenke niimenoval s pravim imenom, temveč ga je odpra-vil z nazivom »neki državni organ«. Poleg tega jepoudaril, daje bil »kaznovan«, kar ga je napraviloza žrtev (in pooblaščenko za agresorja), v resnicipa so sto evrov znašali zgolj stroški postopka, kijih ni poravnal. Janši je bil sicer izrečen opomin.Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar,poosebljenje urada, ki ga vodi, zagrizeno dosled-na in faktografsko pravičniška, kot je, se lahkotako prišteva med osebe in inštitucije, ki jih Janšačrti in jih, kot »neko pivovarno«, odpravi znedoločnimi zaimki.Gfoba nnnistru RupluTega statusa pa si ni pridobila zgolj s stotimi evri.Seznam njenih letošnjih intervencij, ki so bilesprožene ob sumu, da so ukrepi vlade, vladnihslužb ali z vlado povezanih inštitucij kršili zakono varstvu osebnih podatkov ali o dostopu doinformacij javnega značaja, je obsežen. Začelo seJe z afero »diplomatska depeša« na ministrstvuza zunanje zadeve, kjer so zaradi uhajanjainformacij z ministrstva v medije preverjalitelefonske klice zaposlenih. Nataša Pirc Musar jetedaj ugotovila, da sta minister Dimitrij Rupel invršilec dolžnosti generalnega sekretarja na mi-nistrstvu Igor Jukič odgovorna za nezakonito obdelavo osebnih podatkov. Vsakemu od njijujenaložila po 1660 evrov globe.Nadalje je vložila pobudo za oceno ustavnostizakona o Sovi, saj je med inšpekcijskim nadzo-rom posumila, da je določba, na podlagi katereobveščevalno-varnostna služba med strateškimnadzorom telekomunikacij sestavlja zbirkoosebnih podatkov, v nasprotju z ustavo. Kritizi-rala je napovedano uvedbo novih večnamenskihosebnih izkaznic, saj da ministrstvo za notranjezadeve ni pripravilo ocene tveganja za kršitvezasebnosti. Kritizirala je način satelitskega siste-ma cestninjenja, ki naj bi ga uvedla država, teropozarjala na nepravilnosti pri komuniciranjuNKBM z malimi delničarji. Zadeve so kulmini-rale sredi julija, ko je njen urad padel v jarek, kije nastal v boju proti »tajkunom«. Pooblaščenkaje bila obtožena, daje vladno službo »ovirala« priizvrševanju nadzora nad trgovskimi centri. Ko jevaruh konkurence Jani Soršak v Mercatorju,Tušu m Sparu zasegel elektronsko pošto, v katerinaj bi bili dokazi o kartelnem dogovarjanju medtrgovci, je informacijska pooblaščenka ocenila,da je bil s tem storjen nedopusten poseg vzasebnost, saj tajnost pošte ščiti ustava. Preiskavoje ustavila, Soršak, sicer uslužbenec ministrstvaza gospodarstvo, pa je pooblaščenko obtožil, daščiti interese kapitala. Ta očitek je sovpadel skontinuirano kampanjo vladne koalicije, ki vzadnjem letu kriminalizira del slovenskega gos-podarstva in ga povezuje z interesi opozicije.Tako je diskurz predstavnikov vladne koalicijeNatašo Pirc Musar umestil na področje temnihsil kontinuitete. »Vsaka kritika strokovnih mnenj je legitimna, vendar pa je za naše razmereznačilno, da se nestrinjanje sprevrže v neposre-den napad ad personam,« je položaj, v kateremse je znašla pooblaščenka, ocenil profesor skatedre za upravno pravo na Ijubljanski Pravnifakulteti dr. Bojan Bugarič. »Že prejšnja vlada jediskreditirala neodvisne inštitucije, za vladoJaneza Janše pa so tovrstni napadi še posebnoznačilni. Če se ne strinjajo s protikorupcijskokomisijo, napadejo njenega predsednika, če se nestrinjajo z ugotovitvami urada informacijskepooblaščenke, napadejo njo osebno. S tem jevedno diskreditirana tudi funkcija, katere nosilecje napadena oseba.« Gre za funkcije, kakršneopravljajo tudi računsko sodišče, državna revi-zijska komisija ali, navsezadnje, ustavno sodišče. Predstavljajo varovalke v razvejenem sistemuoblasti. Bugarič kot značilen primer potrebnegatemeljnega zaupanja v neodvisne inštitucije iz-postavlja odločanje med Bushem in Gorom naameriškem vrhovnem sodišču po volitvah leta2000. Odločitev sodišča, da ne bo dovoliloponovnega štetja glasovnic, je bila očitno sporna,vendar jo je protikandidat Gore sprejel brezočitkov, saj je prišla z najvišje sodne inštitucije, kiima velik ugled. »Če debata ne poteka na ravnistrokovnih argumentov, temveč na ravni obtožb,težko pričakujemo, da bodo državljani teminštitucijam priznali legitimnost,« opozarja dr.Bugarič.Čustva državnega organaPravniki delo informacijske pooblaščenkeocenjujejo kot zahtevno, saj je področje, skaterim se ukvarja, novo. Nataša Pirc Musar jeprva oseba, ki opravlja funkcijo informacijskegapooblaščenca po 1. januarju 2006, ko je bil uradustanovljen z združitvijo funkcij inšpektorata zavarstvo osebnih podatkov ter pooblaščenca zadostop do informacij javnega značaja. Kot opo-zarja eden od uglednih pravnih strokovnjakov, skaterimi smo govorili, ki pa nas je prosil za anonimnost, je bila ta združitev tudi nekolikosporna, saj je novonastali položaj ambivalenten.Pooblaščenec se namreč zaradi nasprotujočih sinačel zaščite zasebnih podatkov in zagotavljanjadostopa do informadj javnega značaja lahkoznajde v koliziji. Vendar, pravi naš sogovornik, jedelovanje Nataše Pirc Musar zlasti tedaj, ko ščitizasebnost, uspešno.Funkcija informacijskega pooblaščenca je pomnenju pravnikov nekoliko nehvaležna že zato,ker se upravljanje s podatki v času potenciranegarazmaha komunikacijske tehnologije razteza vneslutene razsežnosti. Sodna praksa, na katero bise pooblaščenka lahko opirala pri interpretacijiobeh zakonov, še ni dovolj obsežna. Upravnosodišče, ki je pristojno za presojo odločitevinformacijskega pooblaščenca ob morebitnihpritožbah, pa je v podobnem položaju kotpooblaščenka sama. Njena prednost je ta, da sedobro znajde v komunikaciji z mediji. Njeno imese pojavlja ob malone vsakršni pomembnejšitemi; v letošnjem letu poleg že naštetih tudi ob zgodbah o šentviškem predoru, Strojanovih,onkološkem inštitutu in pediatrični kliniki. Obtem vedno poudarja svojo strokovnost.Način, na katerega se Nataša Pirc Musar lotevasvojih nalog, z glasno artikulacijo ter izrazitomimiko dajejo slutiti, da o sebi ne dvomi. Njenživljenjepis buhti od dosežkov: diplomantkapravne fakultete s pravosodnim izpitom, media-torka pri okrožnem sodišču v Ljubljani, direkto-rica Centra za izobraževanje in informiranje privrhovnem sodišču. Pred tem novinarka, televi-zijska voditeljica, podpredsednica sindikata no-vinarjev, članica izvršilnega odbora mednarodnezveze novinarjev, štipendistka tujih novinarskihhiš, sodelavka CNN, predavateljica na »številnihseminarjih, konferencah in simpozijih». Leta2006 je s »sodelavci« napisala štiri knjige, leta2008 s »soavtorji« tri; dvakratje bila izbrana meddeset najbolj vplivnih pravnikov, nosi tudi naziv najbolj spoštovane ženske in druge najbolj vpliv-ne ženske v poslovnem svetu. Kot dolgoletnatelevizijska voditeljica pred kamero nima težavinjasno artikulira misli. Enako velja za komuni-ciranje s časopisi, odnos z novinarji pa jesimbiotičen: v zadnjih letih je medijem z njenopomočjo uspelo priti do nekaterih pomembnihpodatkov, ki jih je država sicer zadrževala vpredalih.Kot pravi eden od njenih sodelavcev iz urada, ješele zadnji spor s Soršakom in vladno koalidjo vpisarne na Vošnjakovi vnesel nemir. Zaposlenipri informacijskem pooblaščencu so na spletnistrani v začetku avgusta objavili v podtonihčustveno obarvano pismo, v katerem so zapisali,da pristojnosti pooblaščenca »ne morejo bitipredmet političnih ocen in ugibanj«; razumejojih kot »podcenjujoč poskus diskvalifikacije in-stitucije«.In vendar se ob opazovanju nastopov Nataše PircMusar zdi, da jo politika v resnici zabava inprivlači. Ko so jo v nekem televizijskem pogovo-ru vprašali, ali bo kandidirala za predsednicodržave, je odvrnila, da bo morala pojesti še velikožgancev. Ni pa rekla ne.

Medij: Dnevnik - Dnevnikov objektiv
Avtorji: Kramberger Škrel Uroš
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 23. 08. 2008
Stran: 8