Boško Srot in Jani Soršak: brez napredka Ljubljana - Usoda posojila NLB, ki bi ga moral Infond Holding poplačati včeraj (pa ga ni), in konsolidacija lastništva v Pivovarni Laško in Mercatorju, sta med seboj tesno povezani, ključna pri razpletu dogodkov pa bo beseda varuha konkurence. Predsedniku uprave Pivovarne Laško in večinskemu lastniku Infonda Holdinga Bošku Šrotu včeraj menda kljub zaprosilu za sestanek in nadaljevanje pogajanj o zavezah ni uspelo priti do
direktorja urada za varstvo konkurence Janija Soršaka. Ali ga bo Soršak sprejel danes ali jutri, včeraj na uradu še niso vedeli zagotovo. »Do konca tedna se bomo odločili, ali je sploh smiselno nadaljevati pogovore o zavezah. Na nekaterih točkah se nikakor ne srečamo.« Kje se zatika, nam varuh konkurence ni hotel povedati. Zavrnil je tudi obtožbe Infonda Holdinga na svoj račun, češ da postopki presoje koncentracije trajajo tako dolgo in zadržujejo na ledu glasovalne pravice lastnikov Mercatorja in Pivovarne Laško. Obnove postopkov so po Soršaku posledica transakcij, ki so jih v vmesnem času opravili lastniki iz Laškega in nihče drug. Urad je moral temu prilagajati postopek. »Če bi bil malce zloben, bi rekel, da imajo težave s soočanjem z realnostjo. To, da so očitno v likvidnostnih težavah, ni naše maslo. Če imajo kupca, naj delež v Mercatorju prodajo, če ga nimajo, mi nismo krivi.« Zgadba-oglasovalnih pravicah je po Soršakovem mnenju bizarna. Lastnik, ki je v postopku pred uradom, ima po zakonu možnost zaprositi zanje. »Takih zahtev ne zavračamo apriori, na skupščini Pivovarne Laško lani smo jih odmrznili. Ampak, če nimamo niti zahteve na mizi, nimamo o čem odločati«. Sestava novega nadzornega sveta, o čemer bo odločala skupščina, je seveda točka, ki še kako zanima urad za varstvo konkurence. Zanj je namreč relevantno predvsem, ali imajo lastniki dejanski vpliv na družbo. Tega pa uveljavljajo skozi nadzornike. Ponavadi je sicer vpliv sorazmeren z deležem, ni pa nujno. Če ima na primer nekdo v lasti manj kot 25-odstotni delež, pa ima večino v nadzornem svetu, obvladuje družbo. Če se Laščanom s Soršakom ne bo uspelo dogovoriti o zavezah, bo urad nadaljeval postopek presoje koncentracije družb v Pivovarni Laško oziroma v Mercatorju; končan bi bil lahko v mesecu dni, je dejal Soršak. Če bi banke zaradi neplačila kredita ob njegovi zapadlosti začele unovčevati jamstva (če bi torej prodale 12,5-odstotni delež Infonda Holdinga v Mercatorju in 20odstotni delež v Pivovarni Laško), se v postopku pred uradom ne bi kaj dosti spremenilo, saj bi imel Infond Holding v Mercatorju še vedno krepko več kot 30-odstotni delež in bi bil še vedno največji posamezni delničar. Podobno bi bilo tudi ob morebitnem bančnem zasegu, pravzaprav prodaji deleža v Pivovarni Laško. Infond Holding zavrača navedbe NS Mercatorja »Komu služijo hitri postopki in ustvarjanje izrednih razmer v Mercatorju?« se v sporočilu, objavljenem na Seonetu, sprašuje direktor mariborskega Infonda Holdinga Matjaž Rutar in pri tem uperi prst v odločitev NS Mercatorja o predlogu nove sestave nadzornikov Mercatorja. Zavrača razlago nadzornikov, da s svojim volilnim predlogom zagotavljajo ustrezno zastopanje vseh skupin delničarje* »Njihova trditev,« navaja, »držrfamo v primeru, če je normalno, da 48-pdstotni lastnik družbe v NS te družbe nima svojega predstavnika in da imajo lastniki z manj kot tri odstotki enega predstavnika, Vseslovensko združenje malih deležnikov, za katerega niti ne vemo, koliko delničarjev zastopa, pa tudi enega.« Po Rutarjevem mnenju tudi ne drži, da je nadzorni svet upošteval specifični položaj največjega delničarja. Nasprotno, njegov predlog, naj ne bi hiteli s skupščino Mercatorja, je ignoriral. Največji lastnik je namreč ob pozivu nadzornikov za predlaganje kandidatov za novo sestavo NS navedel, da ni razlogov za naglico, za oblikovanje volilnega predloga, saj je sedanji NS operati-Jani Soršak ven do konca oktobra. Zato bi bil povsem ustrezen datum skupščine konec avgusta, to pa bi omogočilo lastnikom mirno, korektno in odgovorno oblikovanje predloga do objave skupščine konec julija. »Ravnanje NS vnaša v družbo paniko in preplah,« menijo v Infondu Holdingu, »kar je verjetno posledica želja uprave in politike.« Drži pa tretja trditev nadzornikov, dodajajo, in sicer, da je predlog (za osem članov nadzornega sveta, od tega so štirje predstavniki delničarjev) najverjetneje izvoljiv. Pri tem zlorablja poseben položaj največjega lastnika, »ki mu Urad za varstvo konkurence z direktorjem Janijem Soršakom na čelu že več kot 18 mesecev nezakonito zavlačuje in blokira glasovalne pravice. Le kaj na tako situacijo poreče sam Jani Soršak, ki ves čas zatrjuje, da ne bo dopustil prevlade ulice oz. uzurpacije manjšinskih delničarjev na račun največjih?!« Božena Križnik
Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 18. 06. 2009
Stran: 3