vodenja VZMD očitno razšli. Pravi začetki delničarstva pa segajo še kakšno desetletje nazaj, ko so z organiziranjem malih delničarjev pričeli takrat še strokovno premalo poučeni posamezniki. Obe prej omenjeni društvi nastopata na letošnjih skupščinah delničarjev dokaj konstruktivno, občasno pa se med njima krešejo tudi kakšne "iskre". VZMD se lahko pohvali, da jim je letos po več letih le uspelo dobiti svoja nadzornika - v Novi KBM donedavnega dolgoletnega viceguvernerja Banke Slovenije Janeza Košaka, v Mercatorju pa je nadzornik postal sam Kristjan Verbič. Starejše združenje se je tudi že v velikem številu družb prebilo na seznam pooblaščencev, ki jih predlagajo družbe same, medtem ko društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši načrtuje tak preboj za prihodnja leta. Odprto ostaja vprašanje, ali si bosta združenji malih delničarjev na ta način odžirali pridobljena pooblastila malih delničarjev in njihove glasove ali pa si bosta pomagali pri doseganju skupnega cilja. V prvi vrsti tega, da se na skupščinah udejanji moč malih delničarjev, kasneje pa tudi preko članstva v nadzornih svetih. Pri tem pa se zastavlja vprašanje, ali bodo člani društev malih delničarjev za nadzornike "forsirali" le svoje člane ali pa tudi druge neodvisne strokovnjake, za katere bi moral biti osnovni pogoj, da so vendarle delničarji družb, katere naj bi nadzirali. Kdo so sponzorji društev? Po svoje je bil nekoliko čuden predlog društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, da za nadzornika Luke Koper (na koncu neuspešno) predlaga kar prvega moža zdravstvene zavarovalnice Vzajemne, Koprčana dr. Boštjana Averja. Takoj so se pojavile govorice, da je omenjena zavarovalnica, o kateri se je v zadnjem času v medijih pojavilo na desetine obtožb o negospodarnem ravnanju, med večjimi sponzorji prej omenjenega društva. Podobno velja tudi za VZMD, ki naj bi od Mercatorja mesečno prejemalo 5200 evrov "nadomestila" za vodenje pisarne malih delničarjev, zbiranje delniških pooblastil in podobno. Morda pa prav zaradi tega številčno močna delegacija VZMD z Verbičem na čelu na zadnji redni skupščini Mercatorja ni postavila niti enega samega vprašanja na skupščini Luke Koper, morda tudi zaradi pridobivanja dodatne publicitete, pa je ustvarjala afero z odvzetimi pooblastili, četudi so država in njena sklada Kapitalska družba ter Slovenska odškodninska družba na skupščini Luke imele kar 80 odstotkov vseh prisotnih glasov. Kljub vsemu je treba zapisati, da so velikokrat pripombe predstavnikov obeh društev (pri Novi KBM je lani imel posebno združenje še Stojan Auer, letos pa Stanislav Zajšek z Zavodom za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev) umestne, velikokrat s pravočasnimi opozorili pripomorejo tudi k zakonitosti same skupščine. Da je prav pri mariborski Novi KBM največ teh združenj, ni posebno presenečenje, saj ima banka s 102.700 delničarji največje število lastnikov med vsemi slovenskimi (borznimi) družbami. Kljub vsemu udeležba na skupščinah delničarjev s strani manjših delničarjev še ni zadovoljiva, prav tako se ne povezujejo dovolj z manjšimi (nedržavnimi) institucionalnimi lastniki, ki se mnogokrat skupščin niti ne udeležujejo. Kako si namreč razlagati dejstvo, da imajo, denimo, mali delničarji v lasti kar 45 odstotkov novomeškega farmacevtskega podjetja Krka, a niti enega predstavnika v devetčlanskem nadzornem svetu. Drugače naj bi bilo že prihodnje leto, ko se izteče mandat šestim predstavnikom kapitala v nadzornem svetu Krke. ■

Medij: 7 dni
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji, skupščina Luka Koper, skupščina Mercator
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 05. 08. 2009
Stran: 18