BOŽENA KRIŽNIKZadnji teden avgusta je bil časintenzivnega preštevanja:bilančnih in tekočihpolletnih dobičkov, dividend,aktivnih in zamrznjenihglasovalnih pravic, lastniškihdeležev, zaveznikov innasprotnikov, večinomaneuspešnih kandidatov za dobroplačane nadzorniške stole. Časvelikih pričakovanj(protitajkunskih sankcij), z obilogrmenja, a malo dežja. Statistiki soprešteli tudi podražitve inpocenitve v košarici življenjskihpotrebščin in ugotovili, da smoSlovend avgust preživeli - vsaj navidez - brez inflacijskih prask.Pravzaprav smo v povprečjupristali celo v inflacijskemminusu.

Prvič letos.Pa začnimo s konca, z dobriminovicami. Po podatkih državnegastatističnega urada so bile ceneživljenjskih potrebščin avgusta za 0,6 odstotka nižje od julijskih. Odzačetka leta so se zvišale za 3,5odstotka, na letni ravni pa za šestodstotkov. K deflaciji je kar 0,6odstotne točke prispevalapocenitev naftnih derivatov nasvetovnem trgu. Hrana se jepocenila predvsem zaradisezonskih vplivov (pocenitvesadja in zelenjave), medtem ko sose izraziteje podražili rekreacija inkultura, alkoholne pijače in tobak,stanovanjska oprema innastanitve.Vsi, ki ste hoteli pripomniti, daje takšen izračun statistikomgotovo naročila oblast za svojopredvolilno referenco, seugriznite v jezik. Tudi stroka, ki seje na podatke o inflaciji odzvala skomentarji, je namreč polna(zmernega) optimizma. Deflacijada je več kot le sezonske narave,cene se počasi umirjajo, k čemurpripomorejo zlasti gibanja nanaftnih trgih. Če bo šlo v tej smeri,je konec leta pričakovati infladjopod petimi odstotki, napovedujena primer Igor Masten zekonomske fakultete. Iz njihovihust v božja ušesa. Ce bi šteli redne skupščinedružb, ki so v tem tednu razdelilebilančni dobiček, ne bi prišlinikamor, saj jih je bilo pravo malomorje. Nespornoje imela vsaka odnjih svoje interno ali lokalnoobčinstvo, s ptičje perspektive, zavesoljno Slovemjo, pa je nekajskupščin vendarle pritegnilonesorazmerno večjo pozornost.Posebej skupščine družb, prikaterih še poteka konsolidacijalastništva in so zato področjeprevzemniških manevrov inprotitajkunskih ambicij. Javnostje pričakovala, da bosta JaniSoršak z UVK in Damjan Žugelj zATVP po dolgih mesecihgromoglasnega brskanja podrobovju družb, ki so trn v petiJanševe vlade, končno pokazalamišice na odprti sceni. Redmo,vsaj s kakšno prepovedjoodmrznitve glasovalnih pravic zastranke v njunih postopkih. Pasmo bili deležni le niza predstav,ki potrjujejo staro modrost: lumpiso vedno korak pred zakonom.Povsem na kratko: skupščina Mercatorja je glasovala v okrnjenisestavi, saj so imeli lastniki izkroga Pivovarne Laško inIstrabenza zamrznjene glasovalnepravice. Za odmrznitev niso nitizaprosili. Ker so presodili, da boizid glasovanja povsem ustrezentudi brez njihove udeležbe. Takoje peščica manjših delničarjev (28odstotkov vsega kapitala) sprejelavse predlagane sklepe, lenadomestnega nadzomikajim (žetretjič) ni uspelo izvoliti - zaradirazličnih interesov inrazdrobljenosti glasov.Lastniki Pivovarne Laško sourad za varstvo konkurencezaprosili za povrnitev glasovalnihpravic. In Soršak jim je ustregel.Tako so v vsesplošni harmonijipotrdili vse sklepe (prvak družbeBoško Šrot je celo odmahnil zroko, češ da bi delničarji enakoglasovali tudi v okrnjeni sestavi)in na koncu s pivom nazdravilirekordnim lanskim rezultatom.Šrot je s televizijskim nasmehom,ki ga je spromoviral v reklami za»pivo in cvetje", znova prisegelsvojo in nedolžnost pivovarnepred zakonom. Še največ smo imeli medijiopraviti s skupščino Istrabenza,pri kateri se do zadnjega ni vedelo,kdo bo lahko glasoval, saj stašestim družbam odvzela praviceoba nadzornika. Družbe sozahtevale odmrznitev in sSoršakom je šlo z lahkoto: pohitelje s končno odločbo, s katero bo zadržavo »kasiral« globo zaradinepriglasitve koncentracije,medtem ko je koncentracijazakonita. Agencije so se lotili boljzvito: ko so s Soršakovo odločbopadle omejitve, je MaksimaHolding nemudoma prodala 17odstotkov IstrabenzaGantarjevemu KD Kapitalu in stovarišicami iz postopka ostala pri32,4-odstotnem lastništvu. Ravnoprav, da je na skupščini lahkoizkoristila zakonsko izjemo, pokateri družbi ni treba datiprevzemne ponudbe, če ima druglastnik večji delež od njenega.Imel ga je seveda Petrol in Bavčarse je rešil agencije, predvsem pa jepri glasovanju preprečil prevladoPetrola. ATVP zadevo proučuje. Najbolj pronidjivi pa sosklenili, da se je Primorcem zgodilpreobrat. Igor Bavčar, ki je imel vvladajoči politiki že doslej nekajprotekdje, da se je spajdašil zMatjažem Gantarjem (ki zna izvsake velike »tuje« afere potegnitidobiček zase), torej z liberalnimidemokrati, pri tem pa mu jepomagala - država.Poleg omenjenih se je zvrstila šemnožica rednih skupščin, predkoncem avgusta pa so podjetjaobjavila tudi polletne poslovnerezultate. V večini družb so letosže začutili znamenja recesije,nekaterim pa slabše rezultatedoma še uspeva nadoknaditi natujih trgih (Mercator). Napovedido konca leta niso posebnorožnate.Sicer pa sta se na sejmu v GornjiRadgoni krojili sedanjost inprihodnost slovenskegakmetijstva, država inzavarovalnice so tuhtale, kakopovrniti škodo po neurjih inpovečati zavarovanost, začela sejeuradnapredvolilna tekma (sevedaz nepogrešljivimi tajkuni), SCT paje končno odprl šentviški predor. NA BORZO - Uprava Zavarovalnice Triglavje na Ljubljansko borzo poslala vlogo za uvrstitev na organizirani trg,kjer bo menda še pred volitvami



Medij: Delo - FT
Avtorji: Križnik Božena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 01. 09. 2008
Stran: 2