zelo prikrajšane in še enkrat potrdil, da banke v večinski državni lasti ne bi smele več dajati posojil (pre)zadolženim menedžerjem, ki ne zmorejo odplačevati posojil. Temeljni cilj gospodarskega ministrstva tudi v tretjem protikriznem paketu je bil, je rekel Matej Lahovnik, da bi pospešili črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov tako, da bi denar, rezerviran za leti 2014 in 2015, izkoristili že prej. To bi po njegovem mnenju imelo dvojni učinek, saj bi prej uresničili številne dobre gospodarske in tudi druge načrte, s tem denarjem pa bi spodbudili tudi splošno gospodarsko dejavnost. Zato so z novim letom in pozneje odprli več javnih razpisov za sofinanciranje nove tehnološke opreme za mala in srednja podjetja z enim ali več zaposlenimi. Razpisan je bil projekt za 35 milijonov evrov, prejeli so 491 vlog; pozneje je bil opravljen še en razpis za neposredne spodbude za skupne investicijske projekte v letih med 2009 in 2011, za kar je pripravljenih 50 milijonov evrov. Po Lahovniku je bil ključen projekt spodbuditi garancije za bančne kredite in delno subvencioniranje obrestne mere za mala in srednja podjetja, za kar so rezervirali 43 milijonov evrov za garancije in 7,6 milijona evrov za subvencioniranje obrestnih mer. »Naš namen je bil predvsem malim in srednjim podjetjem olajšati dostop do novih finančnih virov, posebno za nove razvojne projekte,« je rekel Lahovnik. Minister za gospodarstvo je opozoril tudi na psihološko plat gospodarske krize, ki se je zalezla v skoraj vse ljudi. Povečalo se je število odpuščenih, zaradi česar so ljudje previdnejši, bolj racionalno ravnajo, manj kupujejo, podjetja pa zaradi tega manj prodajo. To bi po Lahovnikovem mnenju morali prekiniti. Vlada se je odločila za varčevalne ukrepe, čemur bo namenjen tudi še en rebalans proračuna. Lahovnik je napovedal dva ključna ukrepa proti novim razsežnostim krize. Eden je subvencioniranje krajšega delovnega časa, ki je kljub dobrim in slabim stranem omogočil, da so mnogi obdržali delo. Drugi ukrep, ki je nov, pa je subvencioniranje čakanja na delo oziroma ustanovitev skladov dela. »Nekaterim podjetjem so se naročila zmanjšala za 40, celo 50 odstotkov. Zaradi tega so prisiljena rigorozno zmanjševati stroške. Jasno je, da imajo tudi preveč zaposlenih,« je rekel Lahovnik. Slovenska podjetja je razdelil v tri skupine: v prvi so podjetja, ki bi jih prizadela kriza, tudi če svetovne recesije ne bi bilo; v drugi skupini so podjetja, ki •krize ne bi tako čutila, a jo, ker so se preveč zadolžila; v tretji skupini pa so velika, doslej uspešna podjetja. Lahovnik je začel tudi razpravo o tretji razvojni osi, ki je za Koroško in tudi za Savinjsko-šaleško regijo izjemno pomembna. Tretjo os je uvrstil med nacionalne prednostne projekte, ki bi jih morali čim prej uresničiti, ne pa, da ga odmikamo v daljno prihodnost. Ko je bil govor o okoliščinah pri privatizaciji Sij, na kar ga je opozoril Dušan Golnar s Prevalj, je Lahovnik rekel, da zdaj najbrž ne bo več mogoče doseči, da bi mali delničarji za svoj delež dobili več, kot je dobila država. Družba pooblaščenka z Raven se je za rešitev spora obrnila celo na sodišče. Lahovnik je rekel, da bi država pred leti morala ločeno prodati posamezne družbe, potem bi bil tudi položaj družbe pooblaščenke boljši. Kupnina za Sij je bila po njegovem mnenju poplačana v letu ali dveh iz neto denarnega toka podjetja. Država bo zdaj težko zahtevala od kupca, ki mu je Sij prodala po nizki ceni, da od malih delničarjev odkupi delnice po dvakrat ali trikrat višji ceni. Ivan Praprotnik »Protekcionizem lahko razbije celo Evropsko unijo,« je na sinočnji tribuni o vladnih protikriznih ukrepih rekel Matej Lahovnik. In še: »Vlada je pri ukrepih za stabilizacijo finančnega sistema naredila napako, ko hkrati s svojim poroštvom za hranilne vloge od bank ni zahtevala, da bi te imele enake pasivne obrestne mere.« Po toči je prepozno zvoniti - Direktorica Družbe pooblaščenke z Raven Kristina Slavič (desno) je od Mateja Lahovnika (levo) hotela izvedeti, kakšno je njegovo stališče o privatizaciji Sija in ali si mali delničarji, združeni v pooblaščenki, morda le lahko obetajo višjo ceno za železarsko delnico. Zadeva je zdaj na sodišču, Lahovnik pa je odvrnil, da si v času recesije težko predstavlja, da bi novi lastnik male delničarje izplačal bolje, kot je državo. Zupana MO Slovenj Gradec Matjaža Zanoškarja (v sredini) pa je zanimala usoda koroškega tehnološkega projekta Noordung, kije nekoč obljubljal tisoč novih delovnih mest in pomoč države pri njegovem nastajanju.

Medij: Delo
Avtorji: Praprotnik Ivan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 14. 05. 2009
Stran: 3