katerega naj bi vlada novomeškemu Revozu odobrila kar 32 milijonov evrov državne pomoči. Pahor pozabil na obljubo Na to, daje vlada 3.300 zaposlenih v Muri pustila na cedilu, so se v Prekmurju odvzali zelo žolčno, zaposleni z jokom, odločno proti temu so tudi v opozicijskih strankah. Le vladni predstavniki z ministrom Matejem Lahovnikom in Borutom Pahorjem so konec preteklega tedna modrovali, da pomoč ne bi bila smiselna in daje za Muro najboljši stečaj. Borut Pahor je spomladi v maniri večnega obljubljanja dejal, da bo maja obiskal Muro, česar seveda ni storil. Ko so ga v zadnjih dneh na to spomnili, pa je dejal, da bo Muro obiskal takrat, ko bo zaposlenim lahko povedal kaj več. No, Pahor zaposlenim v Muri ni bil sposoben sam sporočiti novice, da je podprl odločitev, da gre podjetje v stečaj, zaposleni pa na zavod za zaposlovanje. Nekateri pri tem namigujejo, da Pahor pač ne kupuje Murinih oblek, saj so zanj prepoceni. Zgroženi sindikalisti zaposleni v Muri so obupani, sindikalisti pa zgroženi, zato je v četrtek 35 njihovih predstavnikov obiskalo predsednika vlade. Ker pri njem niso slišali spodbudnih novic, so napovedali večje proteste. Ob koncu tedna so se sešli tudi s predstavniki največjega lastnika, to je NFD Holdinga. Sramotno za državo Povsem drugače so se na to odzvali v mestni občini Murska Sobota, ki jo vodi župan Anton Štihec. Premier Boruta Pahorja so pred vladno palačo pričakali sindikalni zaupniki Mure. Ko se je želel udeležiti novinarske konference, ki jo je pripravil Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo, so mu varnostniki to preprečili oziroma mu niso dovolili vstopa v prostore ministrstva, ampak je moral ostati v recepciji. Župan je o tem obvestil medije, Pahorjevo vlado pa je pisno pozval, naj znova premisli o svoji odločitvi, da tovarni Mura ne bo več finančno pomagala. Pri tem je opozoril na daljnosežne posledice za celotno Pomurje, saj vladna odločitev pomeni socialno katastrofo za celotno območje in začetek kalvarije za zaposlene v Muri. »Kot župan mestne občine Murska Sobota zaradi daljnosežnih posledic za celotno Pomurje pozivam vlado, da ponovno premisli o svojih odločitvah. Za državo je sramotno, da v izjemno težkih gospodarskih časih za Muro ne najde nujno potrebnih sredstev. Za Pomurke in Pomurce, predvsem pa za vse zaposlene v Muri je to nedopustna poteza ministra za gospodarstvo in celotne vlade RS skupaj s SOD in družbo za podjetniško svetovanje," je zapisal Štihec. Prepričan je namreč, da zaposleni v časih gospodarske krize ne morejo ostati prepuščeni lastni iznajdljivosti zaradi nezainteresiranosti lastnikov, med katerimi je tudi država. Ob tem je vnovič opozoril, da se odnos vlade do regije kaže tudi v drugih dejanjih. »Varčevala je že pri izgradnji avtoceste (en meter ožji prečni profil, brez odstavnih pasov, neizvedba komasacije zemljišč po izgradnji itd.). Ne dovoli spremembe namembnosti iz kmetijskih zemljišč v stavbna na lokacijah, za katere se zanimajo znani investitorji, občini ne vrača nekoč kmetijskih in občinskih (danes stavbnih in državnih) zemljišč, ki bi jih lahko kot svoj vložek občina ponudila novim investitorjem (občina zemljišč ne bi odprodala, ampak bi zanje podelila le stavbno pravico). Na-Pri Muri gre za več tisoč družin, za Pomurje, za razvoj ali propad celotne regije! dalje je Pomurje edina regija, kjer država ne financira nobenega rednega študija že akreditiranih visokošolskih programov (ministrstvo ni podelilo koncesije), kar pomeni, daje v naši regiji izobraževanje dražje kot drugod," pravi Štihec in opozarja, da se bi z morebitnim stečajem Mure stopnja brezposelnosti povečala s 14,4 na približno 20 odstotkov (slovensko povprečje je zdaj 8,8 odstotka). Štihec se resno sprašuje, ali se vlada zaveda, da je praktično vsako četrto gospodinjstvo povezano z usodo družbe Mura. Župan napoveduje, da si bodo z vsemi instrumenti prizadevali, da delavci dobijo pravično odpravnino (po naših ocenah med 4.000 do 5.000 evrov), in nikakor ne bodo privolili, da bo država znova varčevala, tokrat na plečih že tako eksistenčno ogroženih Murinih delavk in delavcev. Prokurist proti stečaju in kaj na vse to pravi prokurist družbe Mura Zdenko Podlesnik? Ta je po odstopu nasledil Franca Hubra. Poslovanje Mure mu ni bilo neznano, saj je bil pred tem član nadzornega sveta. Za prokurista je bil imenovan na predlog NFD Holdinga, je pa tudi predsednik občinskega odbora LDS v Celju. Podlesnik naj bi torej zagovarjal naložbo NFD Holdinga, ki bi s stečajem izgubil svojo naložbo, v katero pa doslej ni preveč vlagal, ker je reševal svoje naložbe v drugih podjetjih, tudi v Istrabenzu. Podlesnik je po poročanju STA dejal, da še računa na nadaljevanje pogajanj in dogovor s Sodom. Če se to ne bo zgodilo, bo uprava sprejela ukrepe, s katerimi bodo poskušali zbrati denar na drugačen način. Za stečaj naj ne bi bilo zakonske podlage, tuji partnerji sodelovanja z Muro niso prekinili in menda še vedno verjamejo v podjetje. Dejal je tudi, naj bi delavci dobili še eno plačo in delali do konca meseca. Mnenje nekdanjega ministra Andrej Vizjak, nekdanji minister za gospodarstvo in poslanec SDS, je konec preteklega tedna dejal, da v primeru Mure še ni vse prepozno, zato predlaga dve poti reševanja problematike. Vsi odgovorni naj se uskladijo o tem, kakšna bo Mura v prihodnje, vzporedno pa naj se prioritetno aktivirajo in pospešijo vsi razvojni projekti, ki lahko zagotovijo nova delovna mesta v tem delu Slovenije. Lastniki in upniki bi morali na predlog uprave uskladiti potreben poslovni model za prihodnje obdobje, temu pa prilagoditi finančno in kadrovsko sanacijo, je poudaril Vizjak. »Ne gojim iluzije, da bo Mura lahko dolgoročno preživela s tako velikim številom zaposlenih,« je dejal. Zagotovo bo tudi na podlagi prestrukturiranja treba narediti mehki kadrovski načrt sanacije, kako in kam z ljudmi, za katere se trajno ne da zagotovi dela. Za te Pomurje potrebuje jasne razvojne projekte. Vizjak pravi, da jih je prejšnja vlada nekaj v preteklosti že pripravila, kot na primer gospodarskologistični center Oko, v rebalansu proračuna pa je videti, da se na tem področju drastično zmanjšujejo sredstva. Razmere, ki so nastopile v Muri, po Vizjakovi oceni na neki način ilustrirajo brezbrižen odnos vseh, še posebej lastnikov, žal pa tudi države. Mura je izjemen gospodarski subjekt ne le ► Nekdanji minister Andrej Vizjak je Anton Štihec, župan mestne občine Lahovnik (Zares) je na pogovoru V imenu NSi seje oglasil Jernej zgrožen nad zadnjimi dogodki. Murska Sobota, opozarja na posledice, s sindikalisti zavrnil pomoč Muri. Vrtovec, ki nasprotujejo stečaju. ► zaradi tega, ker je največje tekstilno podjetje v Evropi, temveč zato, ker je v izredno socialno in razvojno občutljivem delu Slovenije, pravi Vizjak in dodaja, da se na tem območju že vrsto let ukvarjajo tako z razvojnimi kot socialnimi problemi. Zato mora država imeti do teh podjetij in vseh okoliščin, povezanih z delovanjem takih podjetij, občutljiv pristop ter preudarno in aktivno vlogo. Po Vizjakovem mnenju je stečaj Mure najslabša možnost, hkrati pa se sprašuje, kaj pomeni kontrolirani stečaj, ki ga pri tem omenjajo. Če ni znano, kaj so končne razmere, potem po njegovem mnenju ne more biti kontroliranega stečaja. Vizjak je spomnil tudi na to, da je Mura že v letih od 2002 do 2004 dobila državno pomoč za prestrukturiranje, program pa je bil po njegovi oceni razmeroma ohlapno napisan, še posebej v delu poslovnega modela oziroma programa. Mura je v preteklih štirih, petih letih udejanjala precej določb tega programa, še posebej kadrovski del, bistveno premalo pa je naredila na področju razvoja lastnih blagovnih znamk oziroma razvoja dejavnosti z večjo dodano vrednostjo. Žerjav je besen Na odločitev Pahorjeve ekipe se je odzval tudi Radovan Žerjav, poslanec, predsednik SLS, ki prihaja iz Pomurja. Znano je, da se je ves čas zavzemal za rešitev Mure in opozarjal, da je treba urediti razmere. V sporočilu za javnost je zapisal: »Zame osebno je odločitev SOD in ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, da se delo na reševanju družbe Mura, d. d., zaključi s programiranim ali kontroliranim stečajem, katastrofa.« To pomeni predvsem katastrofo za delavke in delavce in katastrofo za celotno Pomurje. »Že pred časom sem dejal, da sem besen. Besen sem zato, ker se več kot očitno še enkrat tako lastniki kot tudi vlada delajo norca iz Pomurcev in še posebej delavk in delavcev Mure,« razočarano ugotavlja Žerjav in spominja, da so delavke in delavci vsa ta leta za mizerno plačo garali in delali v upanju, da bodo obljube lastnikov o preoblikovanju in prestrukturiranju uresničene. Po njegovih ugotovitvah se nič od tega ni zgodilo, ker očitno ni bilo interesa ne na vladni strani ne na strani lastnikov. »Dokončno se kaže moja pravilna ocena izpred časa, da je vzrok težke situacije v Muri prav v krizi nadzorovanja in vodenja tega podjetja. Več kot očitno je, da so lastniki prek nadzornega sveta in po moji oceni uprav dvomljive strokovnosti ter sposobnosti pripeljali podjetje v prepad,« pravi Žerjav. Ob tem izraža pričakovanje, »da bodo ustrezni organi RS preverili in preiskali odgovornost delovanja teh gospodov. »Ne smemo namreč pozabiti, da v skladu z zakonom o gospodarskih družbah ti gospodje za svoja dejanja in odločitve odgovarjajo z vsem svojim premoženjem,« opozarja Radovan Žerjav in z obžalovanjem ugotavlja, da bodo žal vsi ti gospodje, ki so v Muro prihajali z vseh vetrov, Pomurje veselo zapustili, Muro pa v nemogočem stanju prepustili Pomurcem. NSi zahteva denar za Muro Odločno proti stečaju Mure so tudi v stranki Nova Slovenija (NSi). V njenem imenu seje med prvimi oglasil Jernej Vrtovec, ki je v izjavi za javnost zapisal, da »vlada ne razume, da je reševanje skupine Mura ekonomskosocialni projekt. Tudi tokrat se jasno vidi, da je Pomurje še vedno daleč od Ljubljane«. Hkrati je Vrtovec spomnil, »da se kljub avtocesti do Murske Sobote še ni zgodil tisti majski dan, ko bi se gospod Pahor s sodelavci pripeljal na Murino dvorišče. Ko bo tam pogorišče, bo prepozno.« V osemnajstih letih samostojne Slovenije se je našel denar - veliko denarja - za sanacijo mnogih gospodarskih in finančnih slovenskih družb. Zato se mora najti denar tudi za Muro.« V NSi so zelo kritični tudi do ministra Lahovnika, za katerega pravijo: »Ne gleda s srcem, ne vidi ljudi, ki so v Muri pustili svoje srce in ponos... Očitno so za ministra Lahovnika številke tudi ljudje, ki danes trepetajo za lastne usode in usode svojih družin. Ne gre samo za delavce v Muri, ampak tudi za tiste, ki so zaposleni v pomurskih podjetjih, ki so zelo odvisna od gospodarskega sodelovanja z Muro in bodo zgrmela, če zgrmi Mura. Tako je potrebno, če bo izbran najbolj črn scenarij, število človeških usod 3.300 pomnožiti s faktorjem 5.« V stranki so prepričani, daje stečaj zadnja in najslabša izbira, saj bi s tem zaposleni izgubili največ oziroma vse. Še en poziv vladi o položaju Mure je razpravljal tudi svet pomurske regije v Lendavi. Na njem so največ govorili o socialno-ekonomskih gibanjih v pokrajini, vladi pa poslali poziv, naj še enkrat preuči odločitev o pomoči Muri in v čim krajšem času predstavi program gospodarskega prestrukturiranja tako Mure kot Pomurja. Predsednik Pomurske gospodarske zbornice in direktor Varisa Štefan Sobočan je dejal, da je, če primerjamo leti 2007 in 2008, edino pozitivno v strukturi gospodarjenja izvoz, ki je močno narasel. Kar zadeva Muro, je po njegovo treba govoriti o črnem scenariju, ker bodo morali delavci, tako kot se je to zgodilo pri Pomurki, na zavod za zaposlovanje. Podjetje Mura ni samo ekonomska, ampak tudi socialna kategorija in država je poklicana za njeno reševanje, saj sama ne bo mogla preživeti, meni Sobočan in dodaja, da so naročila v podjetjih letos v primerjavi z lanskim letom manjša za 20 do 50 odstotkov. Po besedah predsednika sveta in lendavskega župana Antona Balažka je v prvem četrtletju kazalo, da bo slika v gospodarstvu dokaj optimistična, potem pa jih je šokirala napoved stečaja Mure, še prej pa so jih šokirali dogodki v Pomurki, ki je šla v stečaj. Ugotavljajo, da Pomurje na vse to ni pripravljeno in da socialni transferji iz občinskih proračunov, kot so na primer ekonomske cene vrtcev, subvencioniranje stanarin, varstvo občanov po zavodih in zavarovanje brezposelnih oseb, močno naraščajo, tako da naj bi letos v pomurskih občinah zanje namenili več kot 25 milijonov evrov. »Skrajno neodgovorno je, da v izredno neugodnem času prihaja do tako težkih odločitev. Vlado pozivamo, naj stvari vzame v svoje roke in z vzvodi, ki jih ima na razpolago, zadevo pripelje tako daleč, da bi okolje in ljudje čim manj občutili socialne probleme, ki nas čakajo.« OB Radovan Žerjav, predsednik SLS Minister za gospodarstvo poskuša skrb za rešitev Mure označiti kot nabiranje političnih točk; očitno mu ni mar reševanje največje gospodarsko-socialno težave Pomurja. Če bo Mura propadla, bo brezposelnost v Pomurju drastično narasla.

Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 16. 07. 2009
Stran: 28