Uspeh ali neuspeh dokapitalizacije, odvisno od tega, s katerega zornega kota gledamo. 3000 malih vlagateljev, ki še verjamejo v to dobro naložbo, je majhna številka v primerjavi s 1 10.000-imi, ki so v to naložbo verjeli pred desetimi meseci, in na osnovi česar Matjaž Kovačič poudarja, da je NKBM največja javna delniška družba v Sloveniji. Od lanskega decembra, ko so delnice kupovali po 27 evrov, so vlagatelji izgubili okoli 30 odstotkov, delnica pa na borzi še vedno tone in se je v zadnjih dneh spustila na 16 evrov. Je to torej dobra naložba za "vlagateljeovce"? Zanje je namreč v borznih krogih doslej veljalo, da so tam izključno zato, da se jih "ostriže". Drugačni časi Toda časi so se po manj kot letu od začetka privatizacije NKBM korenito spremenili. Če smo se lani novembra spraševali, ali morda država 49odstotnega deleža NKBM ne ponuja v javni ponudbi prepoceni, ko je ceno določila pri 27 evrih za delnico, in ali ne bo kdaj kakšna prihodnja politična opozicija očitala, da je šlo za razprodajo državnega premoženja, smo se pred mesecem, ko je bila dokapitalizacijska cena 19,50 evra, spraševali, ali ni to predrago. Že čez nekaj dni po določitvi cene se je izkazalo, da je bilo tako, saj se tečaj delnice NKBM na borzi odtlej v nihajih le še spušča. Zakaj je tako, če prvi mož NKBM trdi, da je banka trdna, da ni okužena s slabimi terjatvami do ameriških izvedenih instrumentov, da so prihranki v njej varni in da banka normalno posluje? O tem ne gre dvomiti, saj enako trdi tudi prvi nadzornik bančnega sistema,' guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec, z neomejenim jamstvom za bančne depozite pa se mu je v začetku oktobra pridružil finančni minister dr. Andrej Bajuk. Glede na to, da so naše banke dobro nadzorovane in konservativno vodene, dvoma ne more biti. Kakor ga ne more biti o besedah Jožeta Colariča, uglednega direktorja in prvega moža Krke, da naš farmacevt dobro posluje, pa njegova delnica na borzi prav tako tone kot večina ostalih. A zdaj že vemo, da so borzna gibanja svojevrsten katalizator prihodnjih dogodkov. Samo letošnjega januarja se moramo spomniti, ko so se tečaji na Ljubljanski borzi začeli spuščati in se v nihajih spuščajo še danes. A januarja še nihče ni govoril o krizi finančnih trgov, le redki analitiki so anomalije zaznavali na ameriških trgih, takšne krize in grozeče gospodarske recesije pa ni (ali si ni upal) napovedati nihče - ker je ni nihče pričakoval, saj se to dogaja, tako pravijo ekonomisti, morda vsakih sto let. Premoženje je izpuhtelo Razlaga, da je gibanje slovenskih delnic, četudi njihovi izdajatelji poslujejo dobro, pogojeno s trendi na svetovnih trgih, je edina možna, s katero se preprosto moramo sprijazniti. Na svetovnih borzah je doslej izpuhtela v zrak približno polovica premoženja, za toliko je na primer padla cena delnice zelo ugledne flamske (konservativno zasebne) banke KBC, ki jo poznamo iz solastništva NLB. Delnica NKBM je izgubila okoli 30 odstotkov, se lahko tolažimo. V takšnih, izrazito neugodnih razmerah je uprava NKBM izpeljala dokapitalizacijo, ker jo je pravzaprav morala. Kapitalska ustreznost banke je bila sredi leta le še malo nad zakonskim minimumom 8 odstotkov. Kovačičev argument, zakaj je vztrajal pri dokapitalizaciji v kriznih časih, je, da se je proces začel mnogo prej, kot je izbruhnila kriza. Do letošnjega junija namreč banka v skladu s prospektom delne privatizacije s konca lanskega leta ni smela povečevati kapitala. Od junija do septembra pa je normalen čas za začetek izvedbe procesa dokapitalizacije. Zadeve pa so se na finančnih trgih zaostrile šele konec septembra, ko je bila dokapitalizacija že v teku. O tem, ali je uspela ali ne, dr. Rasto Ovin, profesor na Ekonomskoposlovni fakulteti v Mariboru, ne želi govoriti, saj se že s konceptom delne privatizacije (z javno ponudbo in razpršitvijo delnic, namesto da bi iskali strateškega partnerja) ni strinjal: "Sem Mariborčan, to je mariborska banka, upam, da se trudijo po svojih močeh. Kolegom v banki in vlagateljem, tudi sam sem vlagal, želim uspeh." Razmislek o novih razvojnih potencialih Kako ocenjuje polovični uspeh dokapitalizacije NKBM dr. Marko Košak z Ekonomske fakultete v Ljubljani? "Ker si v banki vnaprej niso zastavili praga uspešnosti dokapitalizacije, je formalno težko govoriti o neuspehu, čeprav je očitno, da se veliko delničarjev ni odzvalo. Po moji oceni so v veliki meri za to neodzivnost res krive razmere na trgu in to ne samo zaradi večje ranljivosti finančnih posrednikov, pač pa verjetno tudi zaradi tega, ker je v takšnih razmerah težko na kredibilen način prepričati delničarje o razvojnih potencialnih banke." Matjaž Kovačič pravi, da kljub temu, da so zbrali le polovico razpisanega zneska, o novi dokapitalizaciji zdaj ne razmišljajo. To je glede na razraščajočo se krizo tudi razumljivo, a verjetno ni povsem tako, saj je še pred začetkom dokapitalizacije prvi mož banke navajal, da potrebuje banka 60 do 80 milijonov evrov na leto za financiranje svoje rasti. Kje jih bo dobil, če je zdaj zbral le 53 milijonov evrov? Sklepi nadzornega sveta naj bi bili drugačni: upravi je dal pooblastilo, da v naslednjih dveh letih kapital poveča za 150 milijonov evrov. Očitno je bila dokapitalizacija potrebna, saj bi jo bilo drugače nesmiselno izvajati v takšnih razmerah kot trenutno vladajo na finančnih trgih. "Kriza, ki smo ji priča, bo v bodoče botrovala nekaterim temeljitim spremembam poslovanja v bančnem sektorju. V tem kontekstu je težko pričakovati, da bi bilo v doglednem času izvedeno nadaljevanje privatizacije, prav tako pa bo treba redefinirati strategijo razvoja banke. Vse to pa bo vplivalo na zanimivost naložbe za delničarje," je povedal dr. Marko Košak. Kdo je vstopil v banko Da je bila v procesu dokapitalizacije delnica NKBM za male vlagatelje nezanimiva, jih je pokazalo tistih 3000, ki so jih kupili, a večinoma za zelo majhne zneske. "Po dolžnosti" so povečali svoj lastniški delež proporcionalno država, oba paradržavna sklada Kad in Sod in Pom-Invest Ivana Vizjaka, ki je tako ostal 1,88odstotni lastnik banke. O sedmih tujih skladih, o katerih je na tiskovni konferenci govoril Matjaž Kovačič, se bomo prepričali, ko bodo vpisani v sodni register, neuradno naj bi svoj delež (pod enim odstotkom) ohranila le švedska banka Svvedbank. Poleg pozavarovalnice Sava naj bi bili novi delničarji NKBM še Nacionalna finančna družba Staneta Valanta, Poteza Branka Drobnaka, šentjurski Alpos in Kovintrade. Od tujih delničarjev sta sredi avgusta letos z več kot odstotnim deležem vztrajala le še East Capital Balkan Fund in Julius Baer International Equity Fund. Od 31 tujih skladov (od Everest Capital Ltd, Charlemagne Capital, Fidelitv, UBS Wealth Management do Erste Sparinvest KAG mbH) jih nad odstotkom lastništva ni več, saj so še pravočasno pobrali dobičke: delnice NKBM so kupili po 27 evrov, prodali pa celo po 47, do kolikor je v prvih dneh trgovanja na Ljubljanski borzi v začetku decembra 2007 poskočil tečaj. Na svetovnih borzah je doslej izpuhtela v zrak približno polovica premoženja, za toliko je na primer padla cena delnice zelo ugledne flamske (konservativno zasebne) banke KBC, ki jo poznamo iz solastništva NLB. Delnica NKBM je izgubila okoli 30 odstotkov, se lahko tolažimo

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V soboto
Datum: 18. 10. 2008
Stran: 45