Takega stališča v sporu zaradi razvrednotenih podrejenih obveznic in delnic NLB, NKBM, Abanke Vipe, Probanke in Factor banke so se razveselili predvsem v Banki Slovenije in na ministrstvu za finance.
»Leta 2013 so slovenske banke na podlagi obremenitvenih testov, ki
so jih izvedle neodvisne zunanje institucije, izkazale kapitalski primanjkljaj v skupni višini 4,78 milijarde evrov. Republika Slovenija se je v tedanjih okoliščinah sistemske bančne krize znašla pred odločitvijo, ali dovoliti stečaj nekaterih sistemsko pomembnih bank in s tem ogroziti stabilnost finančnega sistema ali pa izvesti dokapitalizacijo bank ob upoštevanju pravil evropske komisije. Pristojne državne institucije so se odločile za zadnjo pot. Pred izvedbo dokapitalizacije je bilo treba spremeniti zakon, ki ureja bančništvo, s čimer je bila določena pravna podlaga za prispevek delničarjev in imetnikov podrejenih instrumentov k pokritju izgub bank,« je včeraj ministrstvo za finance zapisalo v izjavi za javnost.
Sodbo Sodišča EU je podprla tudi Alenka Bratušek, predsednica vlade v času odločitev za sanacijo bank: »Če podrejenih upnikov ne bi izbrisali, državna pomoč ne bi bila omejena na najmanjšo potrebno. S tem bi tvegali, da bi jo
evropska komisija razglasila za nezdružljivo z notranjim trgom,« je povedala.
Porazdelitev bremen je nujna
Sodniki iz Luxembourga opozarjajo, da ima evropska komisija pri presojanju skladnosti ukrepov pomoči z notranjim trgom - to je v njeni izključni pristojnosti široko diskrecijsko pravico. Zato lahko sprejme smernice za merila, na podlagi katerih bo presojala združljivost ukrepov pomoči z notranjim trgom.
Iz sporočila o bančništvu iz leta 2013, v katerem so merila, je razvidno, da porazdelitev bremena kot pogoj za odobritev državne pomoči vključuje najprej kritje izgub z lastniškim kapitalom, nato pa prispevek podrejenih upnikov. Sodniki sicer opozarjajo, da sporočilo o bančništvu za članice ni zavezujoče. Tako lahko priglasijo načrte državnih pomoči, ki ne izpolnjujejo pogojev iz sporočila, in v izjemnih primerih bi lahko bili
odobreni. Kljub temu razlagajo, da je evropska komisija hotela s sporočilom opredeliti pogoje za dostop do državne pomoči.
Evropska komisija je po razlagi sodnikov lahko štela, da so ukrepi porazdelitve bremena nujni za omejitev državnih pomoči na minimum in zmanjšanje izkrivljanja konkurence. Tako banke s kapitalskim primanjkljajem pred dodelitvijo državne pomoči z ukrepi omejijo njeno višino. Pri nasprotni rešitvi bi obstajalo tveganje povzročanja izkrivljanja konkurence, saj bi banke lahko dobile višjo državno pomoč od tiste, ki bi zadoščala za odpravo preostalega kapitalskega primanjkljaja.
Sodniki opozarjajo na moralni hazard: posamezniki so nagnjeni k sprejemanju tveganih odločitev, kadar njihove posledice nosi skupnost. Tako bi morali preprečiti, da bi bile banke z možnostjo dodelitve državnih pomoči spodbujene k uporabi finančnih instrumentov, ki so bolj tvegani in lahko vodijo
v velike izgube. Sodišče tudi opozarja, da imajo podrejeni dolžniški instrumenti nekatere značilnosti dolžniških in lastniških papirjev. Imeli so višje donose, prav tako so njihovi imetniki poplačani za imetniki navadnih obveznic.
Ni brezpogojne »imunosti« za naložbe
Pri načelu varstva legitimnih pričakovanj sodišče opozarja, da delničarji m podrejeni upniki niso imeli nobenega jamstva evropske komisije, da bo državna pomoč odobrena in da nobeden od ukrepov za odpravljanje kapitalskega primanjkljaja ne bo mogel vplivati na njihove naložbe. Tudi sklicevanje na okoliščino, da v začetnih fazah finančne krize podrejenim upnikom ni bilo treba prispevati k reševanju bank, upnikom ne omogoča sklicevanja na načelo varstva legitimnih pričakovanj.
»Ni namreč mogoče šteti, da je taka okoliščina brezpogojno zagotovilo, ki bi pri delničarjih in podrejenih upnikih lahko vzbudilo legitimna pričakovanja, da zanje
v prihodnje ne bodo uporabljeni ukrepi porazdelitve bremen.« Tudi v drugih primerih so že ugotavljali, da gospodarski subjekti ne morejo imeti legitimnih gospodarskih pričakovanj pri ohranitvi položaja, ki ga institucije EU lahko spremenijo na podlagi svoje diskrecijske pravice, še posebno na področju, kot je pomoč bankam.
Mali delničarji so (uradno) zadovoljni
V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) so v odzivu na sodbo poudarili, da je sodišče sledilo februarskim sklepnim predlogom pravobranilca Nilsa Wahla, ki je ugotovil, da razlastitve in posegi v delnice in podrejene obveznice slovenskih bank nikakor niso bili potrebni ali neizogibni za sanacijo bančnega sistema.
Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) pa kot ključne poudarke poudarja ugotovitve, da sporočilo evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči v bančnem sektorju za članice nima zavezujočega
učinka, da bi bilo treba pri izbrisih upoštevati načelo porazdelitve bremen med delničarji in imetniki podrejenih instrumentov in da sprejeti ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke.
»Dejstvo je, da niti Banka Slovenije niti vlada nista predlagali drugačnega načina reševanja bančnega sistema, ki bi vključeval porazdelitev bremen med delničarji in imetniki podrejenega kapitala, čeprav bi to lahko storili,« so zapisali v MDS.
V VZMD pa menijo, da je glede na navedeno jasno, da je treba pravne težave, ki jih je povzročila novela zakona o bančništvu, sprejeta tik pred sanacijo bank konec leta 2013, reševati skladno s slovenskim pravnim redom. »To velja še toliko bolj, ker najspornejše rešitve zakonske novele in konkretni izračuni, ki jih je pri izrednih ukrepih uporabila Banka Slovenije, sploh niso imele nikakršne vsebinske podlage v sporočilu evropske komisije,« so prepričani.
Kronologija izbrisa podrejenih obveznic
1.8.2013 6.9.2013 23.1L 2013 16.12.2013 17.12.2013 18.12.2013 17.11.2014
začelo je veljati sporočilo Banka Slovenije je uvedla veljati je začela novela zakona tank venije j« prejela svet Banke Slovenije je odločila, država je dokapitaiiziraia NLB, ustavno sodišče je za
o bančništvu evropske komisije, nadzorovano likvidacijo Probanke o bančništvu, ki dovoljuje Izbris nf na j finančnega da Izda odločbe o izrednih nkbm In Abanko ter Factoi banko predhodno mnenjeo Izbrisu
ki določa, da morajo v primeru In Factor banke; postopek se je podrejenih obveznic; ustavno ministrstva, da bo evropska ukrepih, ko bo uradno izdana In Probanko v likvidaciji; Banka lastnikov podrejenih obveznic
državnega reševanja bank končal februarja ?oi 6 sodišče dobi več zahtev za oceno k m ja dala odločbo o državni odločba evropske komisije Slovenije pa Izdala odločbo o Izrednih zaprosilo sodišče Evropske
breme sanacije nositi lastniki s pripojitvijo k dutb ustavnosti zakona pomoči 18. iz do 10. ure ukrepih, s katero je Izbrisala delnice unije IEU)
bank In podrejenih finančnih In podrejene obveznice
Instrumentov, kar se Izvede
bodisi z razlastitvijo bodisi
s konverzijo terjatev v kapital
„6.7.2016 unij 2016 2015 _16.12.2014
X . sodišče eu je Izdalo sodbo, v zvezi s sanacijo bank T pobudniki Iz društva Mali delničarji generalni pravobranilec sodišča eu Nlls na evropskem sodišču T razlaščenci domačih T Banka Slovenije Izda
O drugo polletje 2016 s katero je odgovorilo na sedem leta 2013 so potekale Slovenije (MDS) in drugI pobudniki, ki jih wahl je v sklepnih predlogih za v Luksemburgu je obveznic so na ustavno odločbo o Izrednih ukrepih
ustavno sodišče naj bi sprejelo odločitev vprašanj, ki mu jih je pred odločanjem kriminalistične zastopa Odvetniška pisarna Tamare Kek, odločitev o vprašanjih, ki jih je potekala javna sodišče naslovili za Banko Celje, s katera
o ustavnosti zakona o bančništvu o ustavnosti razlastitve Imetnikov preiskave v Banki so pred ustavnim sodISčem vložili o razlastitvi pri reševanju slovenskih obravnava za soočenje predlog, naj do končne Izbrlšedelnlce in podrejene
JL podrejenih obveznosti leta 2013 Slovenije, NLB in ponovno zahtevo za začasno zadržanje bank na sodišče naslovilo ustavno mnenj, povezanih z odločitve ustavnega obveznice
O december 2016 podržavljenih bankah poslalo revizorskih hišah Ernst določb zakona o bančništvu. In sicer da sodišče, zapisal, da bruseljske smernice Izbrisom podrejenih sodišča ne tečejo
iztekel se je triletni zastaralni rakza odškodninske ustavno sodišče t, Voung in Deloitte se tek zastaralnih rokov zadrži do o državni pomoči v bančništvu držav ne obveznic in delnic zastaralni raki za
tožbe zaradi Izbrisa podrejenih obveznic nlb. nkbm, odločitve ustavnega sodišča oziroma do zavezujejo, a ustavno sodišče mora šestih slovenskih bank odškodninske zahtevke;
Abanke, Probanke In Factor banke izteka enega leta od objave odločitve presoditi, ali so bili ukrepi sorazmerni in odločitve 5e ni
ustavnega sodišča v uradnem listu; skladni z ustavo O november 2017 ustavno sodišče predloga še ni
iztekel se je zastaralni rok za odškodninske tožbe obravnavalo
zaradi Izbrisa podrejenih obveznic Banke celje
DELO