Dnevnik, 21.9.2009

Za_prevzem_Tosame_Nagode_zastavil_tudi_nepremi_nine_MKT_Printa_Page_1Lanski prevzem Tosame Boštjana Nagodeta, ki ga je izpeljal prek podjetja Sana Investicije in za katerega je odštel dobrih 26 milijonov evrov, je bil financiran s posojili v višini 22,9 milijona evrov. Za najem posojila, ki gaje Nagodetovo podjetje Sana Investicije najelo pri NKBM in Hypo Alpe-Adria Bank, pa so bile med drugim zastavljene tudi nepremičnine MKT Printa. Ker je Nagode pred kratkim pripojil Sano Investicije z dvomestnimi milijonskimi dolgovi k Tosami, bo prevzem Tosame v zelo veliki meri očitno financirala kar Tosama. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu, je razvidno, da je NKBM Sani Investicije (ki je bila v lasti Nagodetove tiskarne Schwarz) posodila 11,8 milijona evrov, Hypo pa 11,1 milijona evrov.

Za zavarovanje posojila je Nagode bankam jamčil s hipotekami na nepremičninah MKT Printa (nepremičnine MKT Printa so bile sicer že pred tem delno obremenjene), Schwarza in z lastnim premoženjem. Kot učvrstitev zavarovanja posojila je bilo s pogodbo tudi določeno, da so poroki pri najemu posojila Sani Investicije MKT Print, Schwarz in Nagode. Zato so se vsi trije obvezali, da bodo na prvi poziv banke poravnali vse obveznosti Sane Investicij. Poleg tega sta NKBM in Hypo vzpostavili zastavno pravico nad celotnim lastniškim deležem podjetja Sana Investicije. Da stvari ne bi ušle iz rok, je bil v minulem letu za prokurista Sane Investicij imenovan Matjaž Južnič, ki je zaposlen v ljubljanski izpostavi NKBM. Na to ne nazadnje kaže tudi Nagodetova izjava: »Prokura je bila postavljena na zahtevo bank, za zaščito njihovega interesa.« Po drugi strani v NKBM niso želeli odgovoriti na vprašanje, zakaj je bil Južnič imenovan za prokurista Sane Investicij. Ker je Nagode kot zavarovanje posojila zastavil tudi Sano Investicije, ki je bila do pripojitve k Tosami 100-odsotna lastnica te družbe (po pripojitvi so bile delnice Tosame prenesene na Schwarz), se postavlja vprašanje, ali ni bila kršena prevzemna zakonodaja. Nagode je prepričan, da se to ni zgodilo. Toda pri tem ne gre spregledati, da dopolnjeni zakon o prevzemih določa, da mora prevzemnik Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) dokazati, da za plačilo vrednostnih papirjev, na katere se nanaša prevzemna ponudba, ni na kakršen koli način, posredno ali neposredno, dal ali se zavezal dati v zastavo ali zavarovanje vrednostnih papirjev ali druge oblike premoženja ciljne družbe, ki niso v lasti prevzemnika. V ATVP pojasnjujejo, da so to pred izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo preverjali. Kakšne so bile njihove ugotovitve, eksplicitno niso pojasnili. Kot je znano, je Nagode zaradi finančnih težav, ki jih je v zadnjem času pospremilo nekaj stavk delavcev MKT Printa, pred dnevi razglasil insolventno stanje MKT Printa. Kot napoveduje, namerava predlog za stečajni postopek MKT Printa vložiti v nekaj dneh. sebastjan. morozov@dnevnik. si Je na propad MKT Printa vplival prevzem Tosame? Po ocenah številnih so bile težave MKT Printa med drugim povezane z Nagodetovim prevzemom Tosame. Na vprašanje, kako komentira očitek, da se je zaradi njegovega prevzema Tosame potopil MKT Print, Nagode odgovarja: »Zastava nepremičnin MKT Printa za najem posojila (s katerim je bil financiran prevzem Tosame, op. p.) ni imela neposrednega vpliva na poslovanje MKT Printa.« Čeprav so zaradi prevzema Tosame zastavljene tudi vse nepremičnine tiskarne Schvvarz, Nagode zagotavlja, da njen obstoj ni ogrožen. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu, je razvidno, da je Boštjan Nagode lanski prevzem Tosame v skupni vrednosti dobrih 26 milijonov evrov skoraj izključno financiral s posojili NKBM in Hypo Alpe-Adria Bank. Ker so bila posojila zavarovana tudi s hipotekami MKT Printa, ki bo končal v stečaju, se postavlja vprašanje, ali je k propadu MKT Printa pripomogel tudi Nagodetov prevzem Tosame.


Medij: Dnevnik
Avtorji: Morozov Sebastjan
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 21. 09. 2009
Stran: 23