dražbo prevzema država, je 50-odstotna. Dražba bo za vse tri bonitetne razrede bančnih komitentov skupaj, torej za A, B in C. Jamstvena shema je eden najpomembnejših protikriznih ukrepov, s katerimi poskuša vlada omiliti kreditni krč, ki je zaradi svetovne finančne in gospodarske krize prizadel tudi Slovenijo. Shema bo veljala do konca leta 2010 oziroma do porabe zakonsko določene kvote, ki skupaj znaša 1,2 milijarde evrov. Prva dražba je po obsegu jamstev zelo majhna. Po mnenju NLB »ni dvoma, da pričakovanja znatno presegajo take okvire«. Do konca tega meseca naj bi bili še dve dražbi. Presledek med tremi dražbami naj bi omogočil odpraviti morebitne pomanjkljivosti ali napake sheme, ki je izjemen ukrep za izjemne razmere svetovne krize. »Pričakujemo, da bodo prvi avkciji hitro sledile naslednje, na katerih bo znesek ponujenih kvot razmeroma visok, saj bi radi že z začetnimi ponudbami banke čim bolj spodbudili k večji posojilni aktivnosti,« so včeraj sporočili z ministrstva za finance. Pomoč države po jamstveni shemi je časovno omejena, za poroštva pa se lahko potegujejo samo podjetja in zadruge, ki so zašli v težave po 1. juliju 2008 in so v preteklem letu izplačala za vsaj 100.000 evrov bruto plač z davki in prispevki. Slovenija je po eksplozivni rasti posojil v letih 2006 in 2007, ki jo je pospeševala tudi takratna vladna ekonomska politika, z lansko zaostritvijo svetovne finančne in gospodarske krize izrazitejši kreditni zastoj doživela dvakrat: prvič decembra lani, drugič pa marca letos. Aprila je rast posojil nebančnemu sektorju po podatkih Banke Slovenije tako rekoč stagnirala. M. R. « nadaljevanje s 1. strani Slovensko jamstveno shemo, ki se bo ta petek s prvo dražbo SID banke končno le začela izvajati, je prejšnji teden odobril evropski direktorat za konkurečnost, koje ugotovil, da je v skladu s pravili o državnih pomočeh. Jamstvena shema pomeni, da se pri kreditiranju del tveganja prenese na državo: če podjetje ne bo zmoglo odplačati kredita, bo država banki povrnila del neplačanih obveznosti kreditojemalca. Banke naj bi se zaradi delnega prenosa tveganja na državo laže odločale za odobravanje novih kreditov, za odobrena posojila pa od podjetij ne bodo zahtevale takega zavarovanja, kot bi jih sicer. Pričakuje se, da se bo zato povečal obseg kreditiranja, podjetja pa da bodo laže prišla do posojil, kijih potrebujejo za svoje poslovanje. Podjetja naj bi prva posojila iz sheme pridobila konec junija. Dana so lahko za dobo enega do desetih let, moratorij na plačilo glavnice pa ne more presegati poldrugega leta. Mogoče tudi reprogramiranje kreditov Vrednost posojila, vključenega v jamstveno shemo, je lahko najmanj 100.000 in največ 70 milijonov evrov. Z jamstvom je mogoče v omejenem obsegu tudi reprogramiranje kratkoročnih kreditov v srednje-ali dolgoročne. Iz jamstvene sheme so izvzeta posojila za odkup podjetij oz. njegovih deležev ali pa za odplačilo takih že obstoječih kreditov, če so bili začeti postopki zaradi kršitev predpisov o konkurenci ali prevzemih. Jamstveno shemo operativno izvaja Slovenska izvozna in razvojna banka (SID banka). Dražbe bodo potekale elektronsko, po informacijskem sistemu SID banke. Deleže jamstev si bodo laže pridobile tiste banke, ki bodo same pripravljene prevzeti večja tveganja pri zajamčenih posojilih. Po zakonu o jamstveni shemi lahko država banki jamči za največ 80 odstotkov prevzetega tveganja. Drugače povedano to pomeni: čim večji delež tveganja bodo prevzele banke, tem več bo na voljo posojil. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je prejšnji teden dejal, da je jamstvena shema za poslovne banke priložnost, da pokažejo svojo učinkovitost in menedžersko sposobnost ter najdejo vire za srednjeročno financiranje podjetij. Če banke ne bodo pokazale interesa za sodelovanje, je opozoril minister Gaspari, bo vlada pri lajšanju likvidnostnih težav podjetij iskala druge poti, banke same pa se utegnejo spremeniti v vzajemne sklade - lahko bodo le kratkoročno nalagale denar, ki ga imajo v lasti. Shema je namenjena dobrim podjetjem Shema je kljub drugačnim dosedanjim poskusom namenjena dobrim podjetjem. Zanimanje zanjo so na načelni ravni v prejšnjih dneh izrazile NLB, NKBM, Abanka in SKB banka. Kakšen bo dejanski odziv bank na včerajšnje povabilo SID banke, pa za zdaj ni mogoče reči. »NLB bo sodelovala na prvi dražbi, za koliko jamstev se bomo potegovali, pa vnaprej ne bi želeli komentirati,« so včeraj odgovorili v NLB. To, da je bilo za prvo dražbo ponujenih le za 60 milijonov evrov jamstev, so v NLB označili za »izjemno majhno kvoto. Ni dvoma, da pričakovanja znatno presegajo take okvire.« »SKB namerava sodelovati na avkcijah SID banke. Odločitev o vseh podrobnostih, ki so internega značaja, bo sprejeta, ko bomo natančno proučili razpisne pogoje in zahtevano dokumentacijo, ki smo jo uradno prejeli,« so nam včeraj sporočili iz SKB banke. »Menimo, da bo po nekaj dražbah, ko bomo videli rezultate, bolj primeren čas [tudi] za delitev konkretnih izkušenj. » V Abanki so potrdili, da bodo sodelovali na prvi dražbi SID banke v okviru jamstvene sheme. »Glede obsegov in bonitetnih razredov sodelovanja se še nismo odločili, saj še preučujemo dokumentacijo jamstvene sheme, vključno z vabilom na dražbo in seznam interesentov za pridobitev kreditov v okviru jamstvene sheme,« so povedali v Abanki. Rast kreditov v prvih mesecih letos je bila v tej banki minimalna, kar pa so glede na na gospodarsko dogajanje v planu za letošnje leto tudi predvideli. Lakota po posojilih za obratna sredstva V Factor banki pravijo, daje povpraševanje po kreditih bistveno manjše od njihovih pričakovanj. »Podjetja se v zadnjem času zanimajo predvsem za posojila za obratna sredstva, veliko manj pa za srednjeročne kredite,« pravi Anton Žunič. V Factor banki je bila rast posojil v prvih petih mesecih tega leta za 13 odstotkov višja, kot je bila v istem obdobju lani. Učinkovitejše ukrepanje pri odpravi kreditnega krča je - ob hitrejšem pridobivanju evropskih sredstev in varčevanju v javnem sektorju - eno od glavnih pričakovanj realnega sektorja. To je bilo slišati tudi na petem sestanku med vlado premiera Boruta Pahorja in gospodarstvom prejšnji petek. Vlada je predlog zakon o jamstveni shemi sprejela februarja. Predlagani zakon se je v razpravi v državnem zboru najprej zelo spremenil. Shema je bila v skladu s pravili EU prvotno namenjena podjetjem z boniteto A in B, poslanci pa so zaradi lobiranja gospodarskih interesnih skupin v shemo vključili tudi podjetja z boniteto C, pri tem pa je posebno izstopal poslanec SD Anton Rop. To je med drugim pomeni, da bi se v primeru, če nekatera podjetja posojil ne bi mogla odplačati, zelo povečalo javnofinančno tveganje oziroma dolg države. Pri sprejemanju jamstvene sheme seje zatikalo tudi pozneje. V začetku aprila je uveljavitev že sprejetega zakona z odložilnim vetom ustavil državni svet. Od državnega zbora je zahteval, da se med upravičence do posojil s poroštvom države uvrstijo tudi kmetijske zadruge. Ko se je to tudi zgodilo, pa seje pokazalo, daje skoraj nepremagljiva ovira določilo s splošno prepovedjo izdaje poroštev za (re)financiranje posojil za menedžerske odkupe. Bančni sektor mu je nasprotoval, ker da bi njegovo izvajanje ogrozilo stabilnost bank, opozicija z vodilno stranko SDS pa ga je kategorično zahtevala, češ da bi bilo obnavljanje t. i. tajkunskih posojil s poroštvom države nesprejemljivo in moralno sporno. Da bi vlada dosegla uporabo zakona in tako slednjič le omilila kreditni krč, je sprejela dopolnilo komaj sprejetega zakona. Z njim je prejšnjo splošno prepoved obnavljanja in odobravanja posojil s poroštvom države omejila na primere, ko so bili proti prevzemnikov že začeti postopki zaradi kršitve zakona o konkurenci ali zakona o prevzemih. Toda državni svet je v začetku junija predlog devetih svetnikov, povečini izjanševe SDS, da državni svet sprejme odložilni veto na popravek jamstvene sheme, z večino glasov zavrnil. Nekaj dni zatem seje predsednik SDS Janez Janša javno odpovedal razpisu referenduma za zakon o jamstveni shemi. Jamstvena shema je bila ena od štirih točk, pri katerih je opozicija napovedala referendum. Veliko zamujanje pri začetku uporabe jamstvene sheme je po analitičnih ocenah razlog za veliko škodo, ki joje trpelo slovensko gospodarstvo. Ukrep bi po ocenah sicer imel največji učinek na prehodu 2008-2009. Vendar se ocenjuje, da bodo jamstva bančnim komitentom za dostop do kreditov tudi zdaj še vedno koristna. MlJA REPOVŽ

Medij: Delo
Avtorji: Repovž Mija
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Naslovna stran
Datum: 16. 06. 2009
Stran: 15