Kadrovanje in najem prostorov

Član izvršilnega odbora Evropske centralne banke, ki bo imela v novem sistemu vlogo osrednjega nadzornika, Jörg Asmussen je pojasnil, da sedaj lahko začnejo izvajati praktične naloge, kot sta kadrovanje in najem prostorov.

»Zdaj je nujno postaviti še drugo nogo in doseči dogovor o enotnem mehanizmu in skladu za reševanje bank ter enotnem kodeksu za reševanje bank in jamstva za denarne vloge,« pa je opozoril predsednik komisije Jose Manuel Barroso.

Glavni namen teh novih pravil je zagotoviti urejeno likvidacijo in sanacijo bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev in gospodarstva ter na sploh povrniti zaupanje v evropski bančni sektor in preprečiti nove krize.

Za zagon bančne unije bo ključen pregled 130 sistemsko pomembnih bank, ki se bo predvidoma začel spomladi prihodnje leto. Ta pregled bo pokazal, kako zdrave so banke in kakšne so njihove kapitalske potrebe.

Pravila za zagotavljanje kapitalskih potreb

Zato se je treba dogovoriti tudi o pravilih za zagotavljanje kapitalskih potreb. Načela so jasna: najprej zasebne rešitve, nato javne; v primeru državnih pomoči bo obvezen bail in, kar pomeni, da bodo morali najprej prispevati delničarji, upniki in nezavarovani varčevalci.

A veliko podrobnosti je še treba doreči. Razprava je sedaj osredotočena na delovanje sklada za reševanje bank, ki se bo napajal iz prispevkov finančnega sektorja. Države morajo vzpostaviti nacionalne sklade, ki se bodo pozneje povezali - v mrežo nacionalnih skladov ali enotni sklad.

Pravna podlaga ena najbolj spornih tičk

Pri tem je ena najbolj spornih točk pravna podlaga. V bistvu gre za vprašanje, kdo bo odločal o tem, katero banko je treba rešiti, in kdo bo upravljal sklad za reševanje bank, torej odločal o financiranju reševalne akcije.

Evropska komisija je predlagala sistem, v katerem bi imela sama velike - po mnenju več članic na čelu z Nemčijo prevelike - pristojnosti. Da bi bil prenos nacionalnih pristojnosti nanjo mogoč, bi bilo treba po mnenju Berlina spremeniti pogodbo EU.

Na vprašanja o pripravah slovenskega sklada za reševanje je minister Čufer danes odgovoril zgolj: »Mi za zdaj to razpravo predvsem spremljamo, drugače pa neke vrste sklad za reševanje bank imamo v obliki slabe banke.« Za pogovor o podrobnostih pa je za zdaj po njegovih besedah »zelo prezgodaj«.

Banke najprej k zasebnim rešitvam

Temeljno načelo reševanja bank bo, da bodo morale banke, ki se bodo slabo odrezale na sistematskem pregledu prihodnje leto najprej poskušati poiskati zasebne rešitve, šele nato pride na vrsto državna pomoč in v skrajnem primeru evropska pomoč.

Od 1. avgusta veljajo nova evropska pravila o državnih pomočeh, po katerih je pred vsako javno reševalno akcijo banke obvezen bail in - to je mehanizem, ki določa, da morajo k reševanju bank prispevati tudi delničarji, podrejeni in nadrejeni upniki ter nezavarovani varčevalci.

Slovenija bo ta pravila v nacionalno zakonodajo prevedla z novelo zakona o bančništvu, ki jo je vlada sprejela minuli teden in poslala v državni zbor. Zakon je sprožil buren odziv malih delničarjev, imetnikov podrejenih in hibridnih obveznic.

Zakon bo ostal takšen, kot je bil sprejet na vladi

Ti opozarjajo, da vlada s tem »retroaktivno posega v pravice imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic«, da lahko ima takšna ureditev nepopravljivo škodo za celoten finančni sektor ter da bodo uporabili vsa razpoložljiva sredstva za zaščito svojih interesov.

Minister Čufer na to odgovarja, da je bilo vprašanje podrejenega dolga urejeno s pravili Evropske komisije, ki veljajo od 1. avgusta. »Tako da je ta debata popolnoma zaključena,« je poudaril minister ob odhodu z današnjega zasedanja v Luksemburgu.

Zakon bo tako po Čuferjevih besedah ostal takšen, kot ga je vlada sprejela; težav pri njegovem uveljavljanju ne pričakuje. »Zakon bo šel naprej, kot je bil sprejet na vladi, in pričakujem, da bo tak tudi sprejet,« je dejal minister.

Pomembno vprašanje tudi glede metodologije

Tudi v primeru zahteve po ustavni presoji zakona o bančništvu minister zapletov ne pričakuje. »Mislim, da je to zdaj standard v Evropi, in mislim, da tukaj ne bi smelo biti nobenega problema,« je izpostavil.

Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je danes povedal, da je še veliko članic, ki še nimajo ustrezne zakonodaje, ter izrazil pričakovanje, da bo Slovenija to uredila hitro. Nizozemska in Nemčija sta to na primer že uredili.

O tem, koliko bi lahko zbrali z uporabo mehanizma bail in v primeru reševanja slovenskih bank, Čufer danes ni želel govoriti.

Še eno ključno vprašanje v razpravi o bančni uniji je metodologija, po kateri bodo prihodnje leto izvedli pregled 130 sistemskih evropskih bank. Metodologija za zdaj ni znana, Slovenija pa je že večkrat izrazila željo, da bi bili testi za vse banke enako strogi, kot so testi za slovenske banke.

O morebitnem postopku evropskega pregleda po stresnih testih

»Ti testi, ki se zdaj pripravljajo na evropski ravni, so še v fazi priprav, tako da težko komentiram. Pričakujem pa, da bodo testi, ki jih pri nas pripravljamo, taki, da bodo ustrezali vsem pogojem Evropske centralne banke,« je o tem danes dejal Čufer.

Na vprašanje, ali je že znano, ali bo morala Slovenija prihodnje leto skozi celoten postopek evropskega pregleda, čeprav bo celovit pregled slovenskih bank opravila že prej, je minister danes odgovoril: »To bomo videli potem, ko bodo stresni testi končani. Takrat se bomo pogovarjali, kako naprej.«