Generalni direktor Pivovarne Laško Boško Šrot ima samo nekaj dni časa, da odstopi s položaja. V nasprotnem primeru ga bo očitno moral razrešiti nadzorni svet. Njegov odhod iz pivovarne pogojujejo banke upnice Infond Holdinga, največje lastnice pivovarne in drugih družb iz skupine Laško. S Šrotovim odhodom bosta odpravljena dvom v transparentno poslovanje Laškega in konflikt interesov, ki ga ima Šrot kot največji lastnik in sočasno direktor pivovarne. Banke želijo na Šrotovem mestu Dušana Zorka, direktorja Pivovarne Union, saj mu zaupajo. Njegova glavna naloga bo, če se ne bo zgodilo kaj nepredvidljivega, v prvi fazi skrb za osnovno dejavnost družbe in nemoteno

delovanje proizvodnje in nato pogajanja z bankami o reševanju zapletenega finančnega položaja. Družbe iz sistema Pivovarne Laško so posodile več deset milijonov evrov kratkoročnih sredstev Infond Holdingu in najverjetneje tudi Centru Naložbe za koncentracijo lastništva v Mercatorju in Pivovarni Laško. Ker Infond Holding zaradi nezmožnosti odplačevanje več kot 400 milijonov evrov kratkoročnih posojil ni sposoben vrniti sredstev niti bankam, kaj šele od Pivovarne Laško odvisnim družbam, to lahko močno prizadene poslovanje teh družb. • V Infond Holdingu informacij, da mu banke ne podaljšujejo več kratkoročnih posojil, ne želijo komentirati, so pa v Pivovarni Laško včeraj zagotovili, da vse družbe iz skupine (torej Pivovarna Laško in Union, Fructal ter Radenska, op. p) redno odplačujejo svoje obveznosti do bank, kar naj bi počele tudi v prihodnje. S poročanjem določeni časopisi poskušajo ustvariti zmedo med bankami in delničarji ter škoditi ugledu skupine, pravijo v pivovarni in dodajo, da so banke eden izmed ključnih delov vsakega gospodarstva, zato bi nenaden umiknjihovih posojil pomenil destabilizacijo sleherne družbe ali poslovnega sistema. »Takšno ravnanje bi bilo v nasprotju z interesi bank in gospodarstva in bi imeli dolgoročno negativne posledice,« so prepričani v Pivovarni Laško. Banke se zavedajo, da bi prekinitev kreditiranja proizvodnih podjetij povzročila veliko škodo, toda sočasno ne želijo privoliti v to, da bi se sredstva še naprej porabljala za reševanje finančnega položaja podjetij, prek katerih Boško Srot obvladuje lastništvo pivovarne in Mercatorja. Zato zahtevajo Šrotov odhod, ki je prvotni pogoj za dogovarjanje o finančni sanaciji Infond Holdinga. Banke se bodo vprihodnjih mesecih poskušale dogovoriti za reprogram obstoječih posojil, ki bi omogočil postopno odprodajo Infondovih naložb in poplačilo bank. Od. dogovora bank je odvisno prihodnje lastništvo podjetij Pivovarne Laško - če prostovoljne poravnave ne bo, bodo banke unovčile svoja zavarovanja, torej delnice in deleže, s katerimi so bila zavarovana astronomska posojila. V tem primeru bi sledila najmanj razprodaja večine Pivovarne Laško in četrtine Mercatorja, v skrajnem primeru pa tudi polovice Mercatorja in proizvodnih podjetij Pivovarne Laško. Boško Šrot si poskuša že od prejšnjega tedna izposlovati dodaten čas za razmislek, vendar banke po naših informacijah potrpljenje mineva. Sploh ker se je začel Šrot po oceni poznavalcev razmer oddaljevati od možnosti, da bi sam odstopil in s tem olajšal delo nadzornikom. Po mnenju naših sogovornikov ima ključno vlogo pri tem njegova svetovalka Andrijana Starina Kosem, medtem ko so si drugi enotni, da je za rešitev sistema treba upoštevati zahteve bank in drugih večjih lastnikov Pivovarne Laško, med drugim države. Nobenega dvoma ni, da se bo morala, če se bo moral posloviti Šrot, posloviti tudi Starina-Kosmova, ki v sistemu ne uživa zaupanja in jo vidijo kot eno od glavnih krivcev za to, da se je laški imperij znašel v velikih težavah. vesna.vukovic@dnevnik.si suzana. rankov@dnevnik.si Skoraj ni možnosti za preložitev skupščine Mercatorja Infond Holding je včeraj upravo in nadzorni svet Mercatorja pozval, naj zaradi nerešenih lastniških razmerij preloži za 20. julij sklicano skupščino, in sicer na konec avgusta, ko naj bi bila »razjasnjena« lastniška razmerja. Pri tem Infond Holding poudarja, da bi v primeru sklicane skupščine o novih članih nadzornega sveta odločali manjšinski delničarji, kar ni sprejemljivo. Znano je, da sta urad za varstvo konkurence in ATVP skupini Pivovarna Laško in Infond Holdingu odvzela glasovalne pravice na skupščinah Mercatorja. Skupščino bi lahko preklicala samo sklicatelja, torej uprava in nadzorni svet, ki sta jo sklicala v skladu z zakonskimi in statutarnimi določili. Da bi skupščino preložili, je malo verjetno. Težko bosta uprava in nadzorni svet privolila v to, da je problem družbe nezakonito delovanje skupine delničarjev, ki kljub 4&odstotnemu deležu niso objavili, prevzema Mercatorja in si s tem nakopali postopke regulatorjev trga. Mercator ima okoli 17.000 malih delničarjev, ki imajo enake pravice kot večji delničarji, v primeru preložitve skupščine pa bi dividende dobili več kot mesec dni pozneje. Ob tem je treba opozoriti tudi, da je Mercator pri izbiri datuma za sklic skupščine že v celoti upošteval prvotno željo Infond Holdinga, naj skupščine ne izvedejo pred 15. julijem. Polegtega je nadzorni svet predlagal le štiri možne člane nadzornega sveta od šestih, tako da bi lahko največji lastnik, če bi pridobil glasovalne pravice, oziroma morebitni nov lastnik kadar koli na skupščini imenovala dva predstavnika v nadzorni svet. Banke so Bošku Šrotu in njegovim sodelavcem zadnje dni jasno povedale, da pričakujejo zamenjavo na vrhu Pivovarne Laško, saj bo s tem odpravljen dvom o transparentnosti poslovanja Laškega, kar je prvotni pogoj za začetek reševanja zapletenega finančnega položaja. Da si Šrot jemlje vedno nov čas za razmislek, poznavalci razmer pripisujejo Andrijani Starina Kosem, saj se ta zaveda, da se bo morala s Šrotovim odhodom posloviti tudi sama.



Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana
Teme: mali delničarji, skupščina Mercator
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 15. 07. 2009
Stran: 17