Prvi mož Infond Holdinga, mimogrede, tam je še vedno zaposlen tudi njegov predhodnik Matjaž Rutar, je pojasnil, da bi sklad GEM iz Britanskih Deviških otokov investiral v Infond Holding 200 milijonov evrov, a ob pogoju, da bi jim banke vrnile zasežene delnice Pivovarne Laško in Mercatorja. Je pa zanje nastal dodaten problem, ko so družbe Skupine Pivovarne Laško nedavno vložile predlog za stečajni postopek, saj je zdaj potrebnih še približno 150 milijonov evrov več, da se poplača dolg njim in sanira poslovanje družbe. V celoti, tako ocenjuje Cerani, bi v Infond Holdingu potrebovali okrog 400 milijonov evrov, da bi lahko poplačali vse finančne obveznosti do svojih upnikov, seveda pa bi hkrati morale poslovne banke vrniti jim zasežene delnice. Pri dokapitalizaciji Infond Holdinga, za katero bi po tolmačenju nekaterih pravnih strokovnjakov moralo glasovati tri četrtine osnovnega kapitala, zmanjšanega za približno 2,9 odstotka lastnih delnic, ki jih ima družba, je po naših izračunih zmanjkalo dobrih 100 tisoč glasov, a je Daniel Planinšec, predsedujoči skupščine, odgovoril, da naj bi po njegovem bilo dovolj, če je za (dokapitalizacijske) sklepe glasovalo zgolj 75 odstotkov na skupščini prisotnega kapitala, saj naj bi imel zakon o solventnosti podjetij prednost. Sicer pa je Pierpaolo Cerani včeraj delničarjem postregel z novim podatkom, da če morebiti sklad GEM ne bo mogel sodelovati, ima "v ognju" tri nove potencialne investitorje, ki so t.i. private-equity investitorji. Sicer pa so se skupščine udeležili tudi predstavniki društev VZMD in MDS, ki sta zastopali interese malih delničarjev (v obeh družbah Infond Holding in Center Naložbe je od 32 do 33 tisoč delničarjev), pri čemer sta Kristjan Verbič in dr. Miran Mejak iz VZMD zastopala 3,52 odstotka kapitala oziroma 1143 delničarjev Infond Holdinga, vendar je izpodbojne tožbe poleg Fructala, ki ima skoraj 7 odstotkov delnic Infond Holdinga, napovedal le MDS. Na sami skupščini delničarjev Infond Holdinga se je postavljalo vprašanja o odgovornosti sedanje in prejšnje uprave Infond Holdinga ter tudi same Pivovarne Laško z Boškom Šrotom in Dušanom Zorkom na čelu, pa tudi o resnosti 200 milijonov evrov vredne dokapitalizacijske ponudbe sklada GEM. Pogovarjali so se tudi o dokapitalizacijski ceni delnice, ki je ob enem evru približno desetkrat višja od trenutne borzne, vendar bi nov vplačnik avtomatsko postal večinski lastnik, ker pa bi se lahko zgodila tudi iztisnitev preostalih (malih) delničarjev, je Kristjan Verbič iz VZMD vztrajal, da iztisnitve ne bi bilo po tej ceni. Rajko Stankovič iz MDS pa je male delničarje Infond Holdinga pozval k nevplačilu novic delnic, saj po njegovem obstaja velika verjetnost, da bodo v primeru stečaja ostali brez prejšnjega in novovplačanega premoženja. Bistveno hitreje, v nekaj minutah, pa se je včeraj končala skupščina delničarjev Centra Naložbe, katerega največji lastnik je Kolonel Boška in Anice Šrot, sicer pa so Center Naložbe skoraj 71-odstotne lastnice Infond Holdinga. Skupščine Centra Naložb se je udeležilo 75,34 odstotka kapitala, a je imel Kolonel (75,05 odstotka vseh delnic) veliko večino, tako da je bila izglasovana dokapitalizacija družbe v višini 74 milijonov evrov. Direktorica Centra Naložb, Jana Grbec, je ob tem dejala, da imajo pogovore z več investitorji, možnimi dokapitalizatorji. Če Infond Holding reši svojo situacijo z vpisom novega kapitala, imajo zagotovilo njegovega vodstva, da bo med prvimi vrnil obstoječo posojilo ravno Centru Naložbam, kar bi tudi izboljšalo njihovo finančno situacijo. Ni pa Grbčeva znala odgovoriti, ali to pomeni, da Center Naložbe svoje posojilne terjatve ne bodo zamenjale za dodatne delnice v Infond Holdingu, dejala je le, da so vse opcije odprte, (dt) O tem, ali je bila dokapitalizacija Infond Holdinga sprejeta z zakonsko zadostnim številom glasov, bo morda odločalo sodišče.