Primož Cirman Maribor - Včerajšnje skupščine Infond Holdinga, ki ima v lasti najpomembnejše deleže v Pivovarni Laško in Mercatorju, so se od skupno več kot 33.364 delničarjev družbe udeležili le štirje, od tega dva iz novinarskih vrst. Največji delničar, družba Center Naložbe, ki jo prek podjetja Kolonel lastniško obvladuje prvi mož pivovarne Boško Šrot, je tako potreboval manj kot dvajset minut za potrditev sklepa o petdesetodstotnem povečanju kapitala Infond Holdinga v naslednjih petih letih. »Večje posojilodajalce iz nebančnega sektorja bomo poskušali prepričati, da terjatve do

nas pretvorijo v lastniške deleže,« je povečanje kapitala včeraj utemeljil predsednik uprave Infond Holdinga Matjaž Rutar in potrdil, da je eden izmed njih prav družba Center Naložbe. Infond Holding naj bi na tak način pridobil dobrih 42 milijonov evrov kapitala, ceno dokapitalizacijskih delnic pa bodo določili na podlagi njenega povprečja v eno- ali trimesečju. Pri tem je Rutar zatrdil, da Infond tovrstno popustljivost sestrskega podjetja iz Šrotove lastniške verige potrebuje zaradi »finančne krize, ki družbi otežuje usklajevanje kapitala in obveznosti«, in ne zaradi nedavnega, skoraj 120 milijonov evrov vrednega nakupa dobrih 15 odstotkov Pivovarne Laško od Cestnega podjetja Maribor (CPM) in Fidine. »V resnici smo si s tem nakupom bilance še izboljšali,« je dejal Rutar in priznal, da si je holding denar za omenjeni posel izposodil tako pri bančnih kot nebančnih ustanovah. Ob tem je poudaril, da obveznosti Infond Holdinga trenutno za okrog desetkrat presegajo kapital družbe, pri čemer je bilo po Rutarjevih trditvah še v začetku lanskega leta razmerje 55:45 v korist kapitala. Na vprašanje, ali bodo v okviru dokapitalizacije v lastništvo močno zadolženega Infond Holdinga vstopile tudi banke, je Matjaž Rutar odgovoril, da »položaj družbe v tem trenutku ni takšen, da bi jim bilo treba posegati v pravice bank«. »Z vstopom posojilodajalcev iz nebančnega sektorja v lastništvo si bomo zavarovali položaj družbe do bančnih upnikov, saj ne želimo, da bi nam ti odpovedali sodelovanje. Večina naših upnikov je namreč iz vrst bank. Res pa je, da bi vse težave rešili s prodajo Mercatorja,« je še pojasnil prvi mož Infond Holdinga. Zakaj je uprava Infond Holdinga pri povečanju kapitala predvidela izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev do novoizdanih delnic? »Za to smo se odločili zaradi pospešitve postopkov, kar je v interesu družbe. Če bi čakali še mesec ali dva, da k vpisu delnic povabimo vse delničarje, bi bi! učinek verjetno enak, vendar smo ocenili, da je v sedanjih razmerah smiselno pohiteti,« je odgovoril Rutar. Medtem ko naj bi upniki nove delnice vpisali že v naslednjih tednih, za zdaj ni znano, ali in kdaj bo družba Center Naložbe, ki že ima v lasti dobrih 78 odstotkov Infond Holdinga, iz njega iztisnila še preostale male delničarje. Direktorica Centra Naložb Saša Fajs včeraj ni želela dajati izjav. prinoz.cirnsarifisd-sevnik.s Mala delničarka z izpodbojno tožbo nad povečanje kapitala Že pred časom smo v Dnevniku poročali, da uprava Infond Holdinga včerajšnje skupščine ni sklicala v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, saj je med sklicem in skupščino minilo le deset dni. Tudi zaradi tega se je urednica Poslovnega Dnevnika in lastnica 35 delnic Infond Holdinga Suzana Rankov prek spodaj podpisanega odločila za vložitev izpodbojne tožbe. »Čeprav gre za sklep, ki je ključnega pomena za družbo in zaradi morebitne kasnejše iztisnitve tudi za položaj delničarjev v njej, so imeli ti za prijavo na voljo praktično le tri delovne dni. Prav tako na skupščini delničarji niso prejeli ustreznih pojasnil glede vzrokov za izključitev prednostne pravice, cene dokapitalizacijskih delnic, sodelujočih pri dokapitalizaciji in vzrokov za povečanje kapitala. To bi moralo biti na izrecno zahtevo mojega pooblaščenca navedeno tudi v zapisniku skupščine, a se to kljub zagotovilu predsedujočega skupščini Stojana Zdolška in prisotne notarke Ines Bukovič ni zgodilo. Če namreč uprava Infond Holdinga zatrjuje, da naglica ni razlog za sklic skupščine v zakonsko prekratkem roku, obenem ni logično, da delničarje izključuje iz dokapitalizacije prav zaradi hitenja pri domnevni sanaciji družbe v času finančne krize,« je pojasnila Suzana Rankov. Infondove obveznosti: tri proti ena za banke Če držijo Rutarjeve navedbe, da je razmerje med posojilodajalci Infond Holdinga »tri proti ena za banke«, gre sklepati, da si je družba v zadnjem letu dni denar - tudi za prevzem Pivovarne Laško - v večji meri izposojala tudi v nebančnem sektorju. Še konec leta 2007 je imela namreč pri bankah odobrenih za 218 milijonov kratkoročnih posojil, od družbe Center Naložbe pa je pridobila »le« milijon evrov posojila. »Obveznosti Infond Holdinga trenutno za okrog desetkrat presegajo kapital družbe, pri čemer je bilo še v začetku lanskega leta razmerje 55:45 v korist kapitala,« je na včerajšnji skupščini Infond Holdinga dejal prvi mož družbe Matjaž Rutar (na sliki). Pri sanaciji mu bo s pretvorbo terjatve pomagala družba Center Naložbe, ki jo lastniško obvladuje generalni direktor Pivovarne Laško Boško Šrot.



Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 10. 01. 2009
Stran: 20