IRENA SODIN: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Pred vami je Predlog zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih. Če želimo, da lahko slovenska centralna depotna družba pristopi k vseevropskemu sistemu za poravnavo poslov z nematerializiranimi vrednostnimi papirji, Target-2 Securities, moramo spremeniti slovensko pravno okolje, ki to področje ureja. Target-2 Securities oziroma krajše T-2S je projekt evrosistema. Cilj T-2S je vzpostavitev enotne tehnične rešitve za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, na katero bodo centralne depotne družbe prenesle poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, centralne banke pa poravnavo denarnega dela poslov z vrednostnimi papirji. V pomoč pri razumevanju delovanja T-2S je lahko analogija z železniškim omrežjem. Pri tem je T-2S železnica, sodelujoče centralne depotne družbe, 18. TRAK: (MK) - 10.25 (nadaljevanje) pa železniške postaje, katerih delovanje ne more biti povsem neodvisno od drugih železniških postaj. Navedeno pa ne prepoveduje veljave različnih pravil na teh postajah. T2S bo povezal različne sisteme držav in različne pravne rede. Da bi se kljub različnim pravnim ureditvam lahko zagotovile enake pravice in dolžnosti izdajateljev vrednostnih papirjev, imetnikov vrednostnih papirjev in drugih udeležencev je evrosistem oblikoval zahteve, ki jih morajo udeleženci izpolniti. Ker T2S temelji na pogodbenem razmerju med udeleženci, te zahteve niso predpisane z oblastnim aktom, ki bi zavezoval države, vendar pa to ne pomeni, da ni državi ni treba ničesar storiti. Ker je izpolnjevanje zahtev s strani vseh udeležencev pogoj za pristop posameznih centralnih družb k T2S pravni redi držav članic ne smejo biti v nasprotju s temi zahtevami. Odrešitev, ki jih ureja predlog zakona najbolj odmeva ukinitev registrskih računov. Le ta je potrebna, ker registrski račun nima upravitelja. Namreč registrskega računa ne vodi član centralno depotne družbe. To pa odstopa od osnovne predpostavke sistema T2S, da ima vsak račun v zvezi, s katerim se lahko izvršujejo korporacijska dejanja osebo, ki ta dejanja izvede. Zato so registrski računi nezdružljivi standardi T2S. Da pa ukinitev registrskih računov ne bi pomenila služenja na račun fizičnih oseb, predlog zakona določa, da centralna depotna družba brezplačno izvede vsa dejanja, ki se izvedejo zaradi ukinitve registrskih računov, brezplačno omogoči imetnikom nematerializiranih vrednostnih papirjev, da se ne preklicno, trajno in brez pravice do nadomestila odpovedo neobremenjenim nematerializiranim vrednostnim papirjem, ki se vodijo na registrskih računih in posreduje najkasneje mesec dni pred potekom roka za ukinitev registrskih računov ATVP oceno, za koliko se bodo spremenili prihodki, zaradi ukinitve registrskih računov fizičnih oseb. Za presojo te ocene se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, o presoji skladnosti tarife z razumnimi poslovnimi pogoji. Presoja skladnosti z razumnimi poslovnimi pogoji vključuje tudi presojo znižanj nadomestil za vodenje računov fizičnih oseb in vzdrževanje stanj vrednostnih papirjev na teh računih, ki bi bila upravičena upoštevaje vse okoliščine. Spoštovane poslanke in poslanci, vlada v skladu s 138. členom Poslovnika predlaga, da se na tej seji opravi tudi tretja obravnava. Hiter sprejem zakona bi namreč vsem udeležencem trga kapitala omogočil, da se kar najbolj učinkovito prilagodijo spremembam, ki jih uvaja zakon. Hvala za pozornost.

PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko, kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku gospodu Tilnu Božiču.

TILEN BOŽIČ (PS SMC): Ponovno hvala za besedo predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. V okviru Odbora za finance in monetarno politiko smo na 12. seji 2. 9. 2015 kot matično delovno telo obravnavali Predlog zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predloženi zakon proučila z vidika skladnosti z Ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno-tehničnega vidika in podala pripombe k posameznim členom. Večina pripomb je bila upoštevana v predloženih amandmajih koalicijskih poslanskih skupin. Amandmaje smo k predlogu zakona vložile koalicijske Poslanke skupine SMC, DeSUS in SD, Poslanska skupina SDS in Poslanska skupina Združena levica. Seji Odbora so prisostvovali 19. TRAK: (SC) - 10.30 (nadaljevanje) predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravna službe, pristojne Komisije Državnega sveta, Banke Slovenije, Klirinško depotne družbe in Vseslovenskega združenja malih delničarjev. V uvodni dopolnilni obrazložitvi je državna sekretarka na Ministrstvu za finance dodatno pojasnila nekatere uskladitve s pravnim redom Evropske unije in rešitve v predlogu zakona ter sistemom T2S kot projekt evro sistema. Velik del razprave se je osredotočil na ukinitev registrskih računov ter na finančne posledice za imetnike, kjer je prevladalo prepričanje, da se bo po pridobitvi dodatnih podatkov po potrebi ukrepalo s predlogi amandmajev z današnjo sejo. Del razprave je bil namenjen tudi javnosti in dostopu podatkov o delniških knjigah, na kar je predstavnica Ministrstva za finance podala dodatne pojasnila. Odbor je nato obravnaval amandmaje poslanskih skupin SMC, DeSUS in SD in jih sprejel. Amandmajev Poslanskih skupin SDS in Združene levice pa ni sprejel. Odbor je nato v nadaljevanju glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Hvala.

PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra. Za njo mag. Dušan Verbič.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala za besedo, predsednik. Spoštovana državna sekretarka. Kolegice in kolegi. Lep pozdrav. Novi Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih je predvsem pripravljen, zaradi vzpostavitve projekta Evro sistema z oznako T2S, katerega cilja je vzpostavitev enotne tehnične rešitve za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, na katere bodo centralne depotne družbe prinesle poravnavo poslov z vrednostnimi papirji. Centralne banke pa poravnavo denarnega dela poslov s temi papirji. To bo mogoče na podlagi prenosa računov, vrednostnih papirjev iz Centralnih depotnih družb in denarnih računov iz centralnih bank, pri čemer bosta ti dve temeljni sestavini formalno še naprej del posameznega poravnalnega sistema v pristojnosti centralnih depotnih družb in del posameznega plačilnega sistema v pristojnosti centralnih bank. T2S bo povezal različne sisteme držav in tudi povezal različne pravne rede. Da bi se raznovrstnih pravnih ureditev lahko zagotovile enake pravice in dolžnosti izdajateljev vrednostnih papirjev prav tako imetnikov vrednostnih papirjev in drugih udeležencev je evro sistem oblikoval zahteve, ki jih morajo udeleženci izpolnjevati, ker T2S temelji na pogodbenem razmerju med udeleženci, te zahteve niso predpisane z oblastnim aktom, ki bi zavezoval države članice. To ne pomeni, da v zvezi z njimi državi članici ni potrebno storiti ničesar, ker morajo te zahteve spoštovati vsi udeleženci in ker je njihovo izpolnjevanje pogoj za pristop posameznih centralnih depotnih družb pravni redi držav članic ne smejo biti v nasprotju s temi zahtevami. Namen predloga zakona je namreč uskladiti slovenski pravni red z zahtevami T2S. Predlog sicer vsebuje še rešitev potrebne, da se slovenski pravni red prilagodi uredbi z oznako 909 z leta 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v EU in o centralnih depotnih družbah. Predlagani zakon, zaradi tega ukinja brezplačne registrske račune pravnih oseb s 30. 9. 2016 in s 1. 1. 2017 za fizične osebe. Bo pa o tem morala Klirinško depotna družba obvestiti pisno še imetnike brezplačnih registrskih računov. Pri tem je potrebno poudarjati, da KDD ne sme zaračunati nobenega denarja povezanega z ukinitvijo registrskih računov. Da pa ukinitev teh računov ne bi pomenila izbrisa vrednostnih papirjev, ki se na njih vodijo bo Centralna depotna družba morala te vrednostne papirjev vrniti imetnikom. Nematerializiran vrednostni papir se imetniku vrne tako, da se vpiše na njegov račun v centralnem registru. 20. TRAK: (NB) - 10.35 (Nadaljevanje) Če imetnika takega računa nima, ga bo moral odpreti. Če ga ne bo odprl, bo po 30. 9. 2016 prišel v upniško zamudo če je pravna oseba, pa s 1. 1. 2017, če je fizična oseba, / nerazumljivo/ pa omogoča, da dolžnik izpolni svojo obveznost s položitvijo pri sodišču. Kot rečeno, bo morala centralna depotna družba brezplačno izvesti vsa dejanja, ki se izvedejo zaradi ukinitve teh računov. Prav tako bo morala brezplačno omogočiti imetnikom nematerializiranih vrednostnih papirjev, da se nepreklicno, trajno in brez pravice do nadomestila odpovedo neobremenjenim, nematerializiranim vrednostnim papirjem, ki se vodijo na teh računih. Vsekakor v Poslanski skupini Stranke modernega centra razumemo, da je potrebno vzpostaviti pravno okolje za uporabo tehnične rešitve T2S. Prav tako pozdravljamo cilj zakona, da se bodo zaradi tega zmanjšali stroški poslovanja za nematerializiranimi vrednostnimi papirji. Zaradi vsega navedenega bo Poslanska skupina stranke Modernega centra predlog zakona podprla.

PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo gospa Suzana Lep Šimenko.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Hvala za besedo predsedujoči. Lepo pozdravljeni še enkrat! Predlagana sprememba Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki jo danes obravnavamo, prinaša kar nekaj novosti. Vlada kot predlagateljica, kot ključni razlog za spremembo zakona navaja prilagoditev slovenskega okolja, ki ureja izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev na način, ki bo omogočal pristopitev k evropskemu sistemu za poravnavo poslov z nematerializiranimi vrednostnimi papirji, ki ga na kratko imenujemo T2S. prilagoditev k sistemu, ki omogoča čezmejno delovanje, prinaša več novosti, a je bilo med razpravo na matičnem delovnem odboru opaziti zlasti dve izpostavljeni tematiki. Javnost delniške knjige in ukinitev registrskih računov. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo pred obravnavo na matičnem odboru, Odboru za finance k predlogu zakona vložili amandma, ki se je nanašal na javnost delniške knjige. Menimo namreč, da mora delniška knjiga ostati javna, in da mora biti le to tudi izrecno napisano. Predlagali smo, da vezano na dostop in javnost podatkov ostane v veljavi dosedanja določba, ker je jasno zapisano, da so vsi podatki iz delniške knjige javni. Iz sprememb predlaganih členov po naši oceni ta javnost ni jasno določena, saj člen tega izrecno več ne določa. Državna sekretarka je na odboru dodatno pojasnila, zakaj je do spremembe dikcije prišlo in zatrdila, da s spremembo zakona ne prihaja do spremembe pravic splošne javnosti do delniške knjige. Pojasnila je tudi, da člen sicer izredno ne določa, da so podatki iz delniške knjige javni, vendar ima vsakdo pravico do teh podatkov in da vsebinske spremembe na tem področju ni. ukinitev registrskih računov je bila tema o katerih smo na matičnem odboru najdlje razpravljali. nihče namreč ne želi prizadeti 260 tisoč državljanov, ki bi jim predlagana ukinitev lahko povzročila dodatne stroške. Člen vezan na izpostavljeno tematiko ostal odprt tudi pri tej obravnavi v Državnem zboru. Problem nastane in bo ostal tudi takrat, ko bodo stroški trgovalnega računa glede na vrednost delnice nesorazmerno visoki, kar se in se lahko pojavljajo tudi v prihodnje pri malih delničarjih. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo danes spremljali razpravo in se glede podpore zakona še odločili. Hvala.

PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, zanjo gospod Uroš Prikl.

UROŠ PRIKL (PS DeSUS): Hvala lepa predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi! Predlog zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih Poslanska skupina Desus podpira. Namen predloga zakona je, prvič, uskladiti slovenski pravni red z zahtevami tako imenovanega TARGET 2 security, s čemer bo vzpostavljena enotna tehnična rešitev za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji. S tem se bo olajšal dostop slovenskih izdajateljev nematerializiranih vrednostnih papirjev do tujih vlagateljev, dostop imetnikov vrednostnih 21. TRAK: (SB) - 10.40 (nadaljevanje) papirjev, ki so vpisani v centralni register do novih kupcev čezmejno poslovanje ter dostop slovenskih vlagateljev do vrednostnih papirjev izdanih v tujini. Ob tem se nam v poslanski skupin DeSUS zdi še posebej pomembno, da bo mogoče čezmejne posle z vrednostnimi papirji izvesti na podlagi le dveh nalogov. Namreč izvedba posla pri katerem prodajalec in kupec nista osebi iz države v kateri so vrednostni papirji vpisani v centralni register in zahteva posredovanje več posrednikov. Zato pozdravljam in podpiramo zmanjševanje števila posrednikov, vse to pomenki troje, prvič pomeni odprava administrativnih ovir, kar ni nepomembno, drugič, povečanje, zvišanje same varnosti in tretjič, kar je morda celo najbolj pomembno, zmanjševanje samih stroškov transakcij. Vse ostalo o tako imenovanem T2S je na dolgo in široko obrazložila gospa Sodinova, tako da se tega ne bi dotikal. V procesu oblikovanju predloga samega zakona je bilo kar nekaj odprtih vprašanj glede ukinjanja brezplačnih registrskih računov, predvsem pa veliko tehtnih pomislekov, da bo ukinitev teh računov neupravičeno finančno bremenila same imetnike. Na koncu smo, vesel sem, da je temu tako, v koaliciji sprejeli rešitev, da se rok za ukinitev registrskih računov fizičnih oseb podaljša, kot smo že slišali, do začetka leta 2017. Ob tem za predložitev pri sodišču ne bo več treba plačevati sodnih taks, če skupna vrednost vseh vrednostnih papirjev ne bo presegla 100 evrov in če imetnik od začetka leta 2014 dalje ni prejel nikakršnega izplačila iz naslova imetništva teh papirjev. Prav tako bo predlagani amandma centralno depotno družbo obvezoval k objavi obvestila o ukinitvi registrskih računov v dveh dnevnih časopisih na njeni spletni strani ter, kar se mi zdi še posebej prav in vmesno, se pisno obvesti vse imetnike teh računov. V Poslanski skupini DeSUS smo še posebej vztrajali na tem slednjem, da se v amandma doda del o pisnem obveščanju imetnikov teh računov. Registrski računi so bili namreč izpostavljeni izključno in predvsem zaradi izvedbe privatizacije, da bi se omogočila razdelitev nematerializiranih vrednostnih papirjev pri tem pa imetniku ni bilo treba vstopiti v pravno razmerje s članom centralno depotne družbe. ti računi so bili vodeni brezplačno. Zato je primerno, da centralno-depotna družba s spremembo seznani imetnike, ki se bodo lahko sami odločili za princip trženja ali za zaprtje samega računa. Teh imetnikov računov je po dostopnih podatkih s katerimi razpolagamo približno 260 tisoč, med njimi je ogromno tudi takšnih starejših, neukih ali pa takih, ki ne želijo ali pa iz takšnega ali drugačnega razloga ne spremljajo dnevno in ažurno dogajanje na trgu vrednostnih papirjev, zato je nujno, da se jih o spremembi obvesti tudi pisno. To je najmanj kar lahko naredimo. Pisno obvestilo ima po našem mnenju zagotovo večji učinek kot enkratna objava, sterilna v dnevnem časopisju ali na spletni strani. Nesprejemljivo se nam tudi zdi razmišljanje, da je za vse potrebno nekaj plačati, da vsaka stvar nekaj stane. Glede na to, da so bili ti računi dolgo časa vodeni brezplačno in da bi bili sedaj nekateri imetniki lahko izpostavljeni potencialnim stroškom, ki jih nikoli niso predvidevali, pa se nam v poslanski skupini DeSUS zdi takšna rešitev, ki finančno ne bo bremenila državljanov, enostavno poštena in korektna. V sled vsega naštetega bomo novelo zakona vključno z amandmaji podprli. Hvala lepa.

PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, za njo gospod Janko Veber.

JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Še enkrat pozdrav v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, v kateri bomo Predlog zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjev podprli, saj zakon predstavlja predvsem veliko poenostavitev na tem področju, hkrati pa te rešitve pomenijo tudi večjo preglednost trga delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev. In s tem, ko gre za večjo preglednost lahko 22. TRAK: (KO) - 10.45 (nadaljevanje) govorimo tudi o zagotavljanju večje pravne varnosti vsem udeležencem na trgu. Znotraj Evropske unije se področje vrednostnih papirjev harmonizira in ne nazadnje tudi z direktivo, ki je bila sprejema, moramo harmonizirati tudi naš pravni red, tako bodo standardi za poslovanje z vrednostnimi papirji enako urejeni, kot v drugih državah, kar ni nepomembno, kajti nenazadnje se trguje tudi čez meje, kar je seveda zelo, in to je zelo pomembno, da imamo ustrezno urejeno pravno varnost, predvsem pa tudi harmoniziran postopek za evropsko zakonodajo. Tako bo v letu 2017 tudi Centralna depotna družba prešla na nov sistem, ki bo predstavljal enotno tehnologijo in še posebej pomembno je, da to spremembo uvajamo pravočasno, tako da bo možno do leta 2017 se ustrezno pripraviti in tudi izpeljati vse postopke, ki bodo potrebni. Pomembno je, da zakon tudi ohranja javno dostopnost delniške knjige in knjige izdanih vrednostnih papirjev, kar seveda podpiramo, zagotovo pa je zelo zanimiva ali če hočete tudi pomembna rešitev tudi tista, ki se nanaša na ukinitev registrskih računov, pri Centralno depotni družbi, namreč gre za okoli 260 tisoč fizičnih oseb in skupaj s pravnimi osebami, se pravi 280 tisoč, pri katerih se postopek lastninjenja v Sloveniji s pomočjo certifikatov očitno ni končal na način, da bi ovrednotili oziroma dobili ustrezno nagrado za delo, ki je bilo vloženo v družbeno premoženje in prav ukinitev teh registrskih računov je tisto, kateremu smo tudi v naši poslanski skupini namenili posebno pozornost, in menimo, da je sicer prav, da se ta postopek izpelje, ker ni skladen z drugimi rešitvami znotraj Evropske unije, vendar prav je tudi, in prav je tudi da omogočimo vsem tistim, ki so lastniki teh papirjev in jim predstavlja neko premoženje, hkrati pa jim to premoženje velikokrat povzroča tudi težave, predvsem v primerih onemogočanja dostopa do socialnih pomoči. Kljub temu, da so ti papirji malo vredni, pa v nekem trenutku seveda lahko imetniku onemogočajo dostop do socialnih pomoči. Zato je prav, da izčistimo stanje teh računov, in prav je tudi, da če že gremo v postopek, s katerim njihovo privatizacijsko premoženje, čeprav skromno, brez njihove vrednosti denimo odvzamemo, moramo to vendarle izpeljati na način, da jih ustrezno obvestimo. Še posebej, v kolikor pri tem postanejo, torej nastanejo dodatni stroški. In prav sodne takse so ene od tistih, ki bodo predstavljale dodatne stroške, tako da z rešitvami, ki smo jih predlagali, blažimo te posledice vsaj za 90 tisoč imetnikov registrskih računov, pa tudi nekatere druge postopke, ravno tako bo centralno depotna družba uporabila brezplačno, kar je zagotovo zelo pomembno in pravzaprav korekten odnos do vseh, ki so ustvarjali družbeno premoženje v Sloveniji. Hvala.

PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanka skupina Združena levica, zanjo Miha Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS ZL): Hvala za besedo, predsedujoči. V Združeni levici vlagamo in podpiramo zakone, ki obravnavajo realne družbene probleme in jih rešujejo v korist večine prebivalstva. Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih vsekakor ni tak zakon. Problem, ki naj bi ga reševal ta zakon je navidezen problem. Vlada v gradivu k zakonu ni predložila nobenega dokaza za trditev, da je sedanji sistem neučinkovit in da ogroža pravno varnost trgovanja, nasprotno. hitrost in obseg trgovanja se ves čas povečujeta in ogrožata stabilnost evropskih in svetovnih gospodarstev. Če pa ni realnega problema, ki naj bi ga zakon reševal, se moramo vprašati v čigavem interesu se sprejema. Če smo konkretni, v čigavem interesu je liberalizacija vodenja registra vrednostnih papirjev, v čigavo korist je določba, da bodo tuje depotne družbe lahko izvajale svojo dejavnost v Sloveniji. 23. TRAK: (DAG) - 10.50 (nadaljevanje) In končno, kdo bo imel korist od ukinitve brezplačnih registrskih računov prebivalstva. Odgovori na ta vprašanja so popolnoma enoznačni - 9. in 10. člen tega zakona, ki odpirata delovanje v sistemu poravnave tujim podjetjem, bosta koristila tujim depotnim družbam. Koristila bosta središčem finančnega kapitala, ki so večinoma hkrati tudi davčne oaze. Kristalno jasno je namreč, da slovenska depotna družba ne bo konkurirala avstrijski in da tuja podjetja v Sloveniji ne bodo izdajala vrednostnih papirjev. Tudi sami standardi T-2S niso nedolžni. Polpretekla finančna kriza je pokazala na to, da liberalizacija trga kapitala povečuje nestabilnost evropskega gospodarstva in razlike v razvitosti. V času pospeševanja rasti se je kapital selil na periferijo, kjer je povzročil kreditno pregrevanje, v času krize je še hitreje odtekal, s čimer je povzročil kreditni krč, poglobil recesijo in podražil zadolževanje. Ali smo že pozabili, da je bil velik del tujih kreditov, ki so jih slovenske banke najele v letih 2005-2008, porabljenih za nakupe tujih vrednostnih papirjev. Ne, trenutni tehnični standardi vsekakor niso ovira trgovanju z vrednostnimi papirji, zato je po našem mnenju ta zakon interesni zakon in ga je treba zavrniti. Slovenski finančni kapital bo uvedbo evropskih standardov poravnave T-2S izkoristil za popolno privatizacijo vodenja registra vrednostnih papirjev, kljub temu, da ima register vse značilnosti javne službe. Klirinško-depotna družba vodi podatke o lastništvu, izdaja uradne izpiske iz evidence, samodejno pridobiva podatke iz drugih uradnih evidenc in celo sama sprejema podzakonske predpise o svojem delovanju. V resnici je evidenca, ki jo vodi KDD, zelo podobna zemljiški knjigi, s to razliko, da imetniku nepremičnine ni treba imeti trgovalnega računa pri nepremičninskem posredniku. Predstavljajte si, da zemljiške knjige ne bi vodilo sodišče, ampak delniška družba, ki bi bila v lasti nepremičninskih posrednikov. Točno tak je namreč statut KDD in ta statut ste, spoštovani kolegi in kolegice, dokončno zapečatili s sprejetjem strategije upravljanja naložb, na podlagi katere bo privatiziran še preostali četrtinski delež SDH v KDD. V Združeni levici vztrajamo pri stališču, da je vodenje uradnih evidenc javna služba neprofitna služba, zato koncept zakona zavračamo. Izkušnja s plačilnim prometom po ukinitvi SDK je namreč pokazala, da komercializacija zmanjša preglednost in poveča stroške za uporabnike. Ne pristajamo na logiko, da si finančni sistem postavlja drugačna pravila, kot veljajo za ostalo gospodarstvo in za javne službe. Nenazadnje moram pa ostro protestirati proti nameravani ukinitvi brezplačnih registrskih računov prebivalstva. Vlada s tem uresničuje dolgoletne želje borzno-posredniških hiš. Trenutno je odprtih približno 260 tisoč registrskih računov živečih fizičnih oseb. Če bo samo 100 tisoč imetnikov preneslo svoje vrednostne papirje na trgovalne račune, bo to posrednikom prineslo med 2,5 do 3,5 milijona evrov zaslužka. K temu je treba prišteti provizije, ki jih bodo imele borzno-posredniške hiše od prodajalcev. Tudi s tega vidika je to interesen zakon, in sicer v korist domačih finančnih grupacij, ki so dobro znane iz privatizacijskih zgodb. V Združeni levici njihovih teženj ne podpiramo, zato bomo glasovali proti. Hvala.

PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije-Krščanskih demokratov, zanjo gospod Jožef Horvat.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Spoštovani! Predlog novega zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih pomeni uskladitev izdajanja in poslovanja z nematerializiranimi vrednostnimi papirji z evropskimi standardi, zlasti z uvedbo standarda T2S, Target 2 Securities. S tem se naša zakonodaja na tem področju usklajuje z mednarodnimi standardi in evropsko zakonodajo. Predlog današnjega zakona v primerjavi z do sedaj veljavnimi predpisi na tem področju vzpostavlja drugačno osnovno izhodišče glede razmerij med izdajatelji vrednostnih papirjev in centralno depotno družbo. Razmerje bo odslej temeljilo na pogodbenem odnosu in ne več na javnem pooblastilu, ki ga je doslej imela centralna klirinško-depotna družba. Centralna depotna družba bo s svojimi lastnimi pravili v bodoče samostojno urejala nekatera tehnična dejanja v okviru standardov T-2S. Prehod na nov sistem pa bo najbolj posegel v položaj imetnikov registrskih računov, ki jih imajo še sedaj državljani odprte pri klirinško-depotni družbi, na katerih 24. TRAK (VI) 10.55 (Nadaljevanje) so bili vodeni vrednostni papirji, ki so jih državljani pridobili v postopku lastninjenja. Registrski računi so bili za imetnike vrednostnih papirjev brezplačni, se z uveljavitvijo tega zakona oziroma s potekom enoletnega prehodnega obdobja ukinjajo v celoti. Ti imetniki nematerializiranih vrednostnih papirjev bodo morali pri centralni depotni družbi odpreti trgovalni račun, kar je seveda povezano s stroški vodenja računa. V nasprotnem primeru bodo vrednostni papirji preneseni na tako imenovan smetarski račun. Vse slovensko združenje malih delničarjev je v zvezi z zapiranjem registrskih računov na matičnem delovnem telesu opozorilo in predstavilo možne rešitve, ki bi male delničarje razbremenil plačila stroškov vodenja trgovalnega računa, med drugim tudi možnost prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjev na sodni depozit z zakonsko določeno taksno oprostitvijo. V Novi Sloveniji podpiramo rešitve, ki bodo prehod na nov sistem poslovanja z nematerializiranimi vrednostnimi papirji njihove imetnike najmanj obremenile. V tem delu bi pričakovali, da bo zakon predpisal več opcij prehoda na nov sistem, določil daljši čas možnosti prehoda in za določen čas omejil višino stroškov vodenja trgovalnih računov. Glede na to, da je članov centralne depotne družbe več, trgovalne račune ima sedaj pri centralni klirinško depotni družbi odprtih več bank, bo stroške vodenja trgovalnega računa zagotovo uravnaval trg. To sicer je neke vrste garancija, da stroški vodenja trgovalnega računa ne bodo previsoki, vendar je pričakovati, da bo trg cene teh storitev uravnaval na daljši rok, ne pa že takoj ob prehodu na nov sistem. Koalicijski amandma k 48. členu predloga zakona do neke mere popravlja prvotno predlagane rešitve na tem področju, vendar ne v celoti. Vsekakor imamo mi pred očmi več kot četrt milijona državljank in državljanov. Poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije predlogu zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjev ne bomo nasprotovali.

PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Nepovezanih poslancev, zanjo mag. Alenka Bratušek.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS NeP): Hvala za besedo, predsednik. Zakona, ki ga obravnavamo je nastal zaradi potrebe po ureditvi slovenskega pravnega okolja, ki ureja izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev. Uskladitev pravnega okolja je potrebna, če želimo, da lahko Slovenska centralno depotna družba pristopi k vseevropskemu sistemu za poravnavo poslov z nematerializiranimi vrednostnimi papirji. Gre za projekt evrosistema, katerega cilj je vzpostavitev enotne tehnične rešitve za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, na katero bodo centralne depotne družbe prenesle poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, centralne banke pa poravnavo denarnega dela poslov z vrednostnimi papirji. Glavne spremembe, ki jih zaradi prilagoditve zahtevam evrosistema uvaja predlog zakona, so ukinitve nekaterih pravic tretjih, ki se danes vpisujejo na nematerializiran vrednostni papir tehnične rešitve. Danes se za imetnike nematerializiranih vrednostnih papirjev registrski računi vodijo na registrskem računu centralno depotne družbe in to brezplačno. Sprememba kot je danes predlagana bi pomenila, da bo storitve centralno depotne družbe za vse imetnike teh računov možno upravljati proti plačilu. V obrazložitvi amandmaja, ki smo ga skupaj s poslanci Združene levice vložili k 48. členu predloga zakona smo pojasnili zakaj menimo, da takšna ukinitev brezplačnih računov ni primerna. Tu gre vendarle za veliko število takšnih imetnikov nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ne trgujejo s temi papirji. Za te imetnike obstaja celo velika verjetnost, da so jih pridobili skozi postopek lastninskega preoblikovanja oziroma s tako imenovanim certifikatom. Ukinitev registrskih računov bi torej prizadela precejšnje število prebivalcev. Po podatkih KDD naj bi bilo avgusta letos okoli 280.000 registrskih računov, od tega naj bi jih zgolj 1.500 pripadalo gospodarskim družbam, okoli 50 pa fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost. 25. TRAK: (SC) - 11.00 (nadaljevanje) Vse ostalo, naj ne zveni žaljivo, pripada običajnim državljanom. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so tako zapisali, da ocenjujejo, da je predlog, ki ukinja brezplačne registrske račune škodljiv tako za male delničarje kot tudi za zaupanje v slovenski kapitalski trg. Zakon bi velikemu številu potrošnikov, ki so deponirali svoje delnice na teh brezplačnih registrskih računih prinesel nove in visoke stroške. Odpreti bi namreč morali trgovalni račun pri banki ali borznoposredniški družbi, tam pa plačevati ležarino in drage letne stroške vodenja. Taki stroški so lahko boleči predvsem za številne potrošnike, ki imajo v lasti le manjše številne delnic, pogosto še iz časov lastninjenja podjetij v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Potrošniki, ki bi se odločili za prodajo delnic bi morali odpreti trgovalni račun, če pa ne bi storili nič bi se sredstva naložila v sodni depozit s posledico plačila sodne takse. Zveza potrošnikov Slovenije je Vlado celo pozvala, da naj problematiko rešuje na način, ki delničarjem ne bi povzročal nesorazmernih stroškov ali pa jih silil k prodaji svojih naložb. Naša poslanska skupina bo amandma, ki smo vložili skupaj z Združeno levico seveda podprla. Z amandmajem predlagamo, da se registrski računi fizičnih oseb ne ukinejo in da njihovi imetniki ohranijo vse pravice vključno z izplačilom dividend. Če nas boste, spoštovani kolegi v koaliciji pri prizadevanjih in pravicah za ljudi, se pravi, podprli naš amandma, če nas boste pri teh prizadevanjih podprli smo v naši poslanski skupini pripravljeni podpreti tudi celotni zakon. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. BOJANA MURŠIČ: Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členu in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 21. 9. 2015. V razpravo dajem 48. člen ter dva amandmaja in sicer amandma Poslanskih skupin Nepovezanih poslancev in Združene levice in amandma Poslanskih skupin Stranke modernega centra, DeSUS in Socialnih demokratov. Želi kdo razpravljati? Gospod Luka Mesec, izvolite.

LUKA MESEC (PS ZL): Hvala za besedo. Lep pozdrav, še enkrat. V Združeni levici temu zakonu nasprotujemo iz treh razlogov, ki jih bom sedaj na kratko opisal. Prvi razlog je, da nasprotujemo liberalizaciji kapitalskega trga, ki ga prinaša direktiva T2S že sama po sebi, s tem pa v bistvu obnavlja oziroma intenzivira tiste procese, ki so bili najbolj odgovorni za preteklo finančno krizo in nas spravila v tveganje, da se bo kriza kakršno smo doživeli v letih 2007 in 2008 ponovila. Drugi razlog je, da se s tem zakonom in privatizacijo klirinško depotne družbe ukinja javno službo, ki je vodila centralni register imetniško vred in se pretvarja v navadno tržno dejavnost, kar je, ne samo po našem mnenju, ampak tudi po mnenju Zakonodajno-pravna službe nesprejemljivo. To je druga točka, ki jo bom pojasnil. Tretja pa je kot smo že v stališču predstavili in tudi sedaj v stališču Nepovezanih poslancev, da nasprotujemo ukinitvi registrskih računov, ki ni nič drugega kot darilo borznim posrednikom. Namreč od 260 tisoč še živih ljudi, ki so lastniki ter računov bo moral vsak plačati 35 evrov, da bo svoj brezplačen registrski račun pretvoril v trgovalni račun. Ta denar seveda 280 tisoč krat 35 pa bo prihodek za borzniško posredne hiše. Sedaj grem na kratko po vrsti. Sedaj glede same direktive T2S in nadaljnje liberalizacije finančnega trga. Kot smo že v stališču pojasnili je namen uvedbe standarda T2S ravno pospešitev trgovanja, kar je bil eden izmed največjih problemov pri prejšnji finančni krizi. Prosti pretok 26. TRAK: (NB) - 11.05 (Nadaljevanje) kapitala je sicer evropska dogma, ki pa je škodljiva iz razvojnega in socialnega vidika. Finančni kapital ima namreč, kot smo videli, srednjeročno to tendenco, da se v fazi rasti pospešeno pretaka na periferijo, v fazi krize pa se pospešeno odliva od tam in povečuje stroške zadolževanja in kreditni krč. To je primer, ki smo ga doživeli tudi v Sloveniji. Če samo na kratko obnovimo. V letih 2005 do 2008, se pravi pred krizo, ko je Slovenija vstopila na skupen evropski trg, tudi trg kapitala, je bil pri nas akumuliran velik del zunanjega dolga in če pogledamo njegovo strukturo bomo videli, da je bil velik del zunanjega zadolževanja porabljen prav za nakupe tujih vrednostnih papirjev. Po krizi se je kapital odlival iz Slovenije in vse to je povečevalo stroške zadolževanja in kreditni krč pri nas. Zato je po krizi bilo ne samo v Evropi, ampak po celem zahodnem svetu ogromno razprav, da bi bilo potrebno te prociklične učinke finančnih trgov in prostega pretoka kapitala bolj striktno regulirati. Da bi morali ponovno uvesti ločitev komercialnega in investicijskega bančništva, da bi bilo treba preprečevati bančništvo v senci, in da bi bilo potrebno postaviti jasno regulacijo in omejitve prostega pretoka kapitala, ker v pojavnih oblikah kakršne smo imeli pred krizo, učinkuje izredno škodljivo za celoten gospodarski in družbeni razvoj. Ampak na žalost so te debate poniknile, v politični praksi pa se utrjuje tisto čemur mi pravimo neoliberalizem, se pravi utrjuje se ravno predkrizne oziroma utrjuje in obnavlja se predkrizne vzorce, čeprav praktično vsi svetovni mediji opozarjajo, da je dosedanje reševanje krize napihnilo finančne balone, da so države trenutno preveč zadolžene, da bi lahko sanirale še eno finančno krizo, finančna kriza pa se zaradi ravno takih vzorcev na svetovnih kapitalskih trgih že kuha in vse bolj postaja vprašanje kdaj bo izbruhnila kot če sploh bo. In zato bi morali tudi mi kot slovenski zakonodajalec imeti bistveno globlji premislek o direktivah, ki jih uvajamo in nenazadnje tudi v Evropski uniji tudi kakšno kritično besedo o teh procesih reči. Sedaj druga zadeva, zakaj nasprotujemo temu zakonu, je ukinjanje registra oziroma spreminjanje klirinško depotne družbe kot javnega, se pravi, kot javne službe v navadno tržno dejavnost. Tukaj bom opozoril na mnenje ZPS, ki je pravilno opozorila na to, da že iz imena centralni register izhaja, da gre za enotno evidenco in potem v bistvu definirajo kaj ta enotna evidenca pomeni. Klirinško depotna družba ima uradno evidenco in iz nje izdaja izpiske, ki veljajo kot uradni dokumenti pred sodišči, CSD in tako naprej. Klirinško depotna družba avtomatsko pridobiva podatke iz drugih evidenc kot so register prebivalstva, davčni register in v bistvu na nek način deluje zelo podobno kot zemljiška knjiga, pri čemer ima še večje pristojnosti kot sodišča. Vodenje zemljiške knjige predpisuje zakon. Še več, centralna depotna družba sama izdaja predpise o vodenju registra vrednostnih papirjev in z njimi povezanih dejanj in je zato po svoji naravi bi morala ostati javna dejavnost. V zakonu, ki je trenutno pred nami, pa se jo pretvarja v navadno komercialno tržno dejavnost, s čimer pa se izpodbija njen osnovni namen in zato v bistvu tudi te druge točke, ki jo zakon implicira, ne moremo podpreti. Tretja točka, kjer smo vložili tudi amandma, pa so registrski računi. Namreč kot sem že uvodoma povedal, v Sloveniji imamo okrog 260 tisoč še živečih lastnikov registrskih računov. To so ljudje, ki niso postali lastniki delnic zaradi tega, ker bi trgovali na borzi, ampak so večinoma ljudje, ki so jih dobili v tranziciji takrat, ko so se razdeljevali certifikati. 27. TRAK: (DAG) - 11.10 (nadaljevanje) V letu 2012 je bilo teh računov še 450 tisoč, ampak ker gre večinoma za starejše prebivalstvo in za prebivalstvo, ki živi socialno v zelo nezaželenih okoliščinah, se število teh računov hitro zmanjšuje. Tako smo v zadnjih treh letih prišli s številke 450 tisoč na 280 tisoč, od tega pa že več kot 10 tisoč od obstoječih računov pripada pokojnim osebam, ker enostavno njihovi potomci nočejo biti deležni stroškov za prenašanje teh računov. Kar pa ta zakon, ki ga imamo pred sabo, prinaša, pa je, da bo obstoječe lastnike, se pravi, tistih nekaj čez 260 tisoč še obstoječih in še živečih, postavil pred vprašanje, ali bodo šli vaši deleži na teh računih na tako imenovano smetarsko - kako se že reče, bom kasneje ekspliciral - ali pa jih boste morali pretvoriti v trgovalne račune na borzno-posredniških hišah. Mi smo napravili izračun, koliko bi ta pretvorba v trgovalni račun stala, in ena pretvorba stane 35 evrov. Se pravi, ta določba v zakonu je pisana izključno v interesu borzno-posredniških hiš. Zaslužek tu ne bo majhen, tudi če se odloči samo, recimo, 200 tisoč prebivalcev od 260 tisočih, da bo šlo pretvarjat svoje zdaj brezplačne registrske račune v trgovalne račune, si pomnožite 200 tisoč krat 35 in boste našli, koliko bodo samo s tem prenosom zaslužile borzno-posredniške hiše, ob tem da bodo morali po novem lastniki teh trgovalnih računov plačevati še stroške upravljanja in druge z njimi povezane stroške. Na to opozarja, konec koncev, tudi Zveza potrošnikov Slovenije, ki je 10. marca jasno zapisala, da Vlada te problematike ne sme reševati na način, po katerem delničarji nosijo nesorazmerne stroške, obenem pa se jih sili k prodaji naložb. In to je tudi naše stališče oziroma izhodišče amandmaja, ki smo ga vložili skupaj s Poslansko skupino Nepovezanih poslancev. In poudarjam, tu ne gre za lastnike računov, ki bi bili neki bogataši ali pa privilegiranci, ampak gre za ljudi, ki niso prostovoljno postali lastniki teh vrednostnih papirjev, ampak so postali lastniki v okviru lastninjenja, ki imajo finančno premoženje majhnih vrednosti in ki jim morda tistih nekaj delnic na teh registrskih računih pomeni sploh edino finančno premoženje, ki ga imajo. Ne predlagamo nobenih davčnih olajšav zanje ali karkoli podobnega, predlagamo enostavno to, da se jih ne postavi v dilemo, ali boste razlaščeni ali pa boste morali na svoje stroške to svoje majhno premoženje prenesti na borzno-posredniške hiše, pri čemer je jasno, kdo bo od tega prenosa imel korist. Zato v imenu predlagateljev pozivam ostale poslanske skupine, da naš amandma podprejo, da se prepreči še eno v vrsti razlaščanj najrevnejših delov prebivalstva v korist finančnih in borznih posrednikov. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. BOJANA MURŠIČ: Hvala lepa. Mag. Dušan Verbič, izvolite, beseda je vaša.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala za besedo, podpredsednica. Še enkrat lep pozdrav, kolegice in kolegi! Moram priznati, ker me je spoštovani predhodnik spodbudil, predvsem v tem delu, ko sem razmišljal v zvezi s pripravo na to današnjo razpravo o vloženih amandmajih in Predlogu zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, da sem imel kar malce težav, predvsem zaradi pomisleka, kako se te tematike lotiti. In to predvsem iz razloga, ker osebno smatram, da je ta zakon bolj tehnične narave, ki predpisuje zgolj postopek njegovega izvajanja. 28. TRAK (VI) 11.15 (Nadaljevanje) Pri tem pa ne moremo mimo pomembnega dejstva, in sicer da z izvajanjem zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjev se posega v pravice tako imenovanih pravnih in fizičnih oseb, ki se pojavljajo na prostem trgu ponudbe in povpraševanja, in sicer v vlogi imetnika oziroma izdajatelja vrednostnega papirja. Skratka, lastnika, ki uveljavlja svoja lastninska upravičenja kot so po tem zakonu, in sicer korporacijska dejanja, zastavna pravica, prepoved razpolaganja in ne nazadnje tudi institut poroštva. S tem v zvezi je potrebno omeniti, da sam zakon neposredno navezuje ta zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih se na dva druga zakona, ki zelo močno vplivajo v teh postopkih, in sicer obligacijski zakonik ter stvarnopravni zakonik. Ker te zadeve niso tako enoznačne ali preproste je potrebno omeniti, da se posredno veže na to materijo tudi zakon o gospodarskih družbah, zakon o prevzemih, zakon o trgu vrednostnih papirjev ter tudi zakon o trgu finančnih instrumentov. Glede kompleksnosti materije je prav, da si zastavimo vprašanje zakaj sploh potrebujemo nematerializirane vrednostne papirje. Tukaj je potrebno omeniti, da v širšem kontekstu gospodarskega razvoja je bila potreba, da se je vzpostavil mehanizem s katerim se vzpostavi preprostejši promet s pravicami, ki omogočajo tako imenovano trgovanje pravic. Nematerializirani vrednostni papir praviloma nadomesti listinski vrednostni papir, enako kakor elektronski denar uspešno že nekaj časa in sploh v prihodnosti nadomešča gotovinsko poslovanje. Preprosto pomeni, da se vrednostni papir v fizični obliki nadomesti z elektronskim in pomembno pri tem pa je, da vsebina ostane popolnoma enaka kot je običajno in poznamo na listinskem vrednostnem papirju. Lahko rečemo, in ta zakon to tudi opredeljuje, da ne materializirani vrednostni papir pomeni že zgolj zapis v centralni register in v Sloveniji poznamo to centralni register preko klirinško depotne družbe. Kljub vsemu bi se rad dotaknil to, da v Republiki Sloveniji smo se srečali z nematerializiranimi vrednostmi papirji davnega leta 1995, ko se je sprejel zakon o trgu vrednostnih papirjev. In istega leta je tudi pristopila z delovanjem ta klirinško depotna družba, ki se sedaj v nekih točkah postavlja tudi kot kamen spotike. Ampak pomembno je nekaj, osnovna dejavnost klirinško depotne družbe je v prvi vrsti hramba vrednostnih papirjev, ugotavljanje in izpolnjevanje obveznosti iz poslov z vrednostnimi papirji. In tisto, kar se neposredno tiče tudi današnje teme je vodenje centralnega registra imetnikov nematerializiranih vrednostnih papirjev. V tem kontekstu je pomembna tudi ugotovitev, da v Republiki Sloveniji ni splošne obveznosti izdaje vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki. Ko sem se že dotaknil davnega leta bi vseeno rekel, da v teh letih je prišlo do spremembe te zakonodaje, ampak bi se ustavil zgolj v letu 2011, kajti takrat se je spremenil tudi zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki velja še danes in bistveno je to, da se je že v tem zakonu sedaj v veljavnem vzpostavile osnove za to tako imenovano čezmejno poslovanje evropskega sistema, in sicer poravnava poslov z vrednostnimi papirji. In če ta del zaključim, predlagani zakon predstavlja zgolj samo nadgradnjo tega sistema in je pogojena z direktivo EU iz lanskega leta. O samem zakonu ne bi se spuščal preveč v razpravo, kajti v uvodnih predstavitvah je bilo že dovolj 29. TRAK: (KO) - 11.20 (nadaljevanje) povedanega. Bi se pa vseeno dotaknil nekaj stvari, ki ta zakon in v neki smeri tudi amandmaji se dotikajo. In v samih procesih izvajanja prav gotovo imajo veliko težo. V prvi vrsti bi se dotaknil statusnega preoblikovanja, kajti sestavni del delovanja pravnih oseb na trgu so tudi t.i. statusna preoblikovanja, ki jih poznamo preko t.i. prevzemov družb in vsi ti postopki in procesi, ki se in se bodo odvijali tudi v našem prostoru, se preprosto morajo izvajati preko centralnega registra. In zato je še kako pomembno kakšno imamo pravno ureditev, vključno tudi s podzakonskimi akti. Druga zadeva, ki zakonu daje posebno težo so korporacijska dejanja. In za korporacijska dejanja, če s sila preprostim izrazom lahko rečem, pomeni preprosto sklep skupščine ali drugega organa družbe, ki posluje na trgu. Tovrstni sklepi ne ustvarjajo pogodbenih razmerij, zavezujejo pa organe družbe, da izpolnijo preko njihovih zakonitih zastopnikov. Dejstvo je, da tovrstne odločitve so zakoniti zastopniki zavezani izpolniti in predstavljajo zavezovalni posel za upravičence. Preprosto povedano, korporacijska dejanja predstavljajo predvsem izdaja, izbris ter zamenjava vrednostnih papirjev. Če se dotaknem še tega dela, da novi zakon o nematerializiranih papirjih uvaja neko novo spremembo kar se tiče nomotehnike. Dejstvo je, da ta zakon razpolovi obstoječi zakon po obsegu in številu členov, in kljub temu lahko rečemo, da ne osiromaši same vsebine. Pomembno pa je, da se ta zakonska materija približuje evropski zakonodaji in kar menim, da je za Republiko Slovenijo zelo pomembno, da omogoča še večji pretok kapitala znotraj držav Evropske unije. Zaradi vstopa sistema T2S je treba še enkrat poudariti, da se s tem sistemom, z vstopom v to olajšuje resnično čezmejno poslovanje in tisto, kar je pomembno je, da se zmanjšuje tudi število posrednikov, hkrati pa tudi znižuje stroške. Res pa je, da je posledica tega pomeni, razgraditev obstoječih registrskih načrtov, računov, se opravičujem, ker je neizbežna in nujna. Če zaključim. Direktiva Evropske unije, ki vnaša obveznost vzpostavitve sistema T2S prav gotovo prinaša v slovenski prostor optimistični pogled na možnost trgovanja s predmetnimi vrednostnimi papirji. Koliko pa bodo to izkoristili upravičenci, pa bo prav gotovo prinesel čas svoje rezultate. Osebno menim, da se bo ponovno vzpostavil večji promet na borznem trgu, parketu in s tem tudi večji interes lastnikov vrednostnih papirjev po novih vlaganjih. Menim, da danes Republika Slovenija še kako to potrebuje, zato sem zelo naklonjen temu zakonu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. BOJANA MURŠIČ: Hvala. Besedo ima gospod Janko Veber. Izvolite.

JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. V okviru razprave k amandmaju k 48. členu bi vendarle želel izpostaviti, da je vsebina tega člena in tudi amandmaja, ki je vložen k temu členu, namenjena dejstvo, da se ukvarjamo z ostanki slovenske privatizacije, ki je potekala s pomočjo certifikatov, in ocena je, da je približno 280 tisoč fizičnih in pravnih oseb, ki niso pridobili kaj 30. TRAK: (MK) - 11.25 (nadaljevanje) veliko s to privatizacijo in zato je zelo pomembno, da tudi v postopkih, ki so predvideni v tem zakonu dodatno ne obremenjujemo vse te imetnike. Namreč, zakon govori o tem, da bi lahko vsi, ki imajo majhno vrednost na svojih računih imeli možnost, da se lahko odpovedo svojim vrednostnim papirjem brez nadomestila, a tudi brez stroškov. In to seveda se lahko naredi tako, da centralno depotni družbi posredujejo pisni nalog in centralno depotna družba njihove papirje potem z njihovega registrskega računa prenese na tako imenovani opustitveni račun. In pri tem je zelo pomembno, da podaljšujemo obdobje, do katerega lahko izvedejo ta postopek. Namreč, za fizične osebe se s tem amandmajem podaljša obdobje do 1. septembra leta 2017, kar je izjemno pomembno, zato da se lahko vsi ustrezno pripravijo na to in tudi odločijo ali bodo šli po tej poti, da prenesejo registrski račun na / nerazumljivo/ račun ali pa se odločijo, da bodo morebiti razpolagali s svojimi papirji in ostali na trgu vrednostnih papirjev in odprli tako imenovani trgovalni račun. In, če se za to ne odločijo, pa seveda imajo možnost, da seveda položijo, če lahko tako rečem, svoj vrednostni papir, na tako imenovani sodni depozit za še nadaljnjih pet let in tukaj so dejansko potrebne po Zakonu o sodnih taksah, torej bi bilo potrebno plačati takso in v tem amandmaju poskušamo zmanjšati obveznost plačila sodnih taks za vse tiste, katerih vrednosti papirja, pri katerih je vrednost vrednostnih papirjev na računu manjša od 100 evrov. Skratka, ocena je, da je nekje od 260 tisoč imetnikov računov 90 tisoč takih, ki imajo vrednost vrednostnega papirja manjše od 100 evrov in za te pač ne bo treba plačevati sodnih taks. Pri vsem tem je zelo pomembno, da se preko sredstev obveščanja javnosti in tudi neposredno poskuša obvestiti vse imetnike računov in če je ta rok primerno dolg, torej do 1. septembra 2017 potem mislim, da lahko vendarle govorimo o tem, da se bo uveljavila določba o zakonu, ki govori o tem, da centralno depotna družba brezplačno izvede vsa dejanja, ki se izvedejo zaradi ukinitve registrskih računov in omogoči brezplačno imetnikom nematerializiranih vrednostnih papirjev, da se nepreklicno, trajno in brez pravice do nadomestila odpovedo neobremenjenim nematerializiranim vrednostnim papirjem, ki se vodijo na registrskih računih. Glede na to, da od začetka privatizacije, pa očitno do današnjega dne kar 260 tisoč ljudi nekako ne trguje, očitno s temi papirji, je prav, da se jih poskuša skozi sistem javnega obveščanja vendarle opozoriti na to in da do 1. oziroma do leta 2017 vendarle izpeljejo vse, kar jim ta zakon omogoča na način, da imajo čim manjše stroške ali pa pač vstopijo na trg in poskušajo oplemenititi premoženje, ki so ga dobili skozi postopek lastninjena s pomočjo certifikatov. Torej kljub vsemu mislim, da lahko govorimo, da z amandmajem k 48. členu ta zakon postaja prijaznejši do vseh tistih imetnikov papirjev, ki jih bodo v sedanjem obdobju pač ali niso znali ali bili dovolj obveščeni o tem, kako lahko to storijo ali pa nenazadnje tudi niso želeli vstopiti na trg vrednostnih papirjev in poskušati pridobiti nekaj več, kot je pač ta hip vreden njihov papir. In zato seveda bom podprl ta amandma in kot sem rekel, da zakon dejansko postaja s tem prijaznejši. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. BOJANA MURŠIČ: Besedo ima gospod Jani Möderndorfer. Izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (NeP): Hvala lepa. Zdaj treba je seveda se 31. TRAK: (SC) - 11.30 (nadaljevanje) sprijazniti z enim dejstvom, da v resnici ta zadnji korak, ki ga s tem zakonom počnemo je v resnici posledica nekih prejšnjih korakov, ki so se v resnici zgodili. Bil je na neki način pričakovan, predvsem zaradi tega, ker v resnici v zgodovini, če bomo pogledali je Ministrstvo za finance bilo vedno zelo izjemno ekstremno ustrežljivo do KDD in to ni problem samo tega ministra, to je problem vseh prejšnjih ministrov. To je bila res neka neverjetna naveza. Iz zgodovine, če pogledamo, pa naj navedem kaj vse je že ustreglo to ministrstvo v preteklosti. Najprej je bila uvedba ležarin pred leti, potem ukinitev nadzora agencije za trg vrednostnih papirjev ATVP nad tarifami KDD. Potem takoj za tem se je zgodil ukinitev pisnih obvestil o stanju na računu in kot kaže gre sedaj za zadnjo sklepno fazo dejanja, ko v resnici uvajamo še plačljivo nekaj, kar ni bilo prej plačljivo, o tem govorim, kar seveda je včasih tudi predstavniku MF nerodno, ko jim to poveš v obraz in sedijo pred tabo, seveda jasno, logično, da bodo to zanikali, ker je to njihova naloga in to morajo početi. Seveda se ne strinjam s tistimi, ki razpravljajo v duhu, da gre v resnici za neoliberalizem, mešajo z trgom, papirjem, skratka, eden kup enih stvari namečejo, potem pa daje to krilatico in rečejo, to je to. Ne, ne gre za to. Dejstvo je, da če hočejo speljati to zadnje dejanje. Se pa ne strinjam z vami, kolega Mesec, ko rečete, najprej pred 20-imi leti smo vsi postali lastniki, ampak če se spomnite Mencingerja, on je rekel, da svoje certifikacije bo vrgel v smeti, ker za njega niso nič vredni. Drugi so jih pa spravili v obliko delnice oziroma so postali solastniki. Od takrat naprej pa nastane ta problem, o čemer pravzaprav danes govorimo. Jaz moram reči, da v sami razpravi je seveda koalicija in opozicija predlagala dva amandmaja. Moram reči, da se strinjam, predvsem, bom rekel s tistim prvim delom amandmaja koalicije predvsem, zaradi tega, ker v resnici ni več potrebe za ohranitev registracijskih računov, ki pa ga omenja ta prvi namen. V bistvu na neki način popravlja to situacijo kot ga je predlagala MF in to brezbrižno, brez nekega resnega pomisleka, ker v resnici moram reči, da Ministrstvo za finance ima eden poseben odnos. Namreč v resnici ni hotela bom rekla se ukvarjati s tem vprašanjem in tak korak za korakom počasi je pripeljal do te točke, da je to dejanje bilo na koncu samo še razumno, vse kar so že predhodno naredili je treba na koncu še zaključiti. Je pa eden problem pri teh amandmajih to pa je, da ta koalicijski amandma vključuje brezplačno položitev vrednostnih papirjev pri sodišču, podaljšanje roka za ukinitev registrskih računov in KDD obvezuje, da obvesti imetnike nematerializiranih vrednostnih papirjev o ukinitvi registrskih računov. Pri tem je potrebno opozoriti, da je nekoliko nejasen zapis pogojev za brezplačno položitev, saj določbo oziroma pogoj, da lastnik ni prejel nikakršnega izplačila iz naslova imetništva nematerializiranih vrednostih papirjev z navedbo veznika in namiguje na kumulativnih pogojev. Tukaj bo problem. Če ste to domislite, domislite "orng" do konca, da boste vsaj speljali tako kot se spodobi. Drugače pa načeloma podpiram koalicijski amandma. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. BOJANA MURŠIČ: Želi še kdo razpravljati? Gospod Uroš Prikl, izvolite.

UROŠ PRIKL (PS DeSUS): Hvala lepa. Če bi predlog tega zakona nekako v dva dela ga poslušal razbiti oziroma glavne poante v dveh točkah pojasniti oziroma tudi svoje osebno stališče. Prvi del je dejansko tiste tehnične narave, ko govori tem, da se prilagajamo takozvanemu T2S / nerazumljivo/ ali kakorkoli se to imenuje, kjer gre za neki način za sinhronizacijo z evropskim poslovanjem na področju vrednostnih papirjev. Kar se nam v Desus in meni osebno zdi zelo pomembno in bistveno in 32. TRAK: (NB) - 11.35 (Nadaljevanje) ključnega pomena, da gre tukaj za manj administracije, manj administrativnih ovir. Drugič, gre za, mislim verjamem, da gre za večjo varnost za to modernejšo, sodobnejšo tehnologijo in pa seveda, gre za manj stroškov pri samem poslovanju, lažjem dostopu slovenskih izdajateljev najmanj pri / nerazumljivo/ vrednostnih papirjev do tujih vlagateljev, dostop imetnikov vrednostnih papirjev, ki so vpisani v centralni register, to je celokupen, čezmejno poslovanje, itd., itn. In jaz mislim seveda, da na tem področju nič ne bi smelo biti spornega, in da to verjetno se vsi v tem parlamentu zavedam, da je to verjetno potrebno, in da je to OK pozitivno. Sedaj, kar zadeva drugi del. Jaz moram reči, da smo se ogromno pogovarjali, ogromno preprečevali eden drugega kaj bi bilo najboljše. Vsi smo seveda bili v veliki vnemi, nekateri bolj nekateri manj. Iskreno za Desus lahko rečemo 100 % iskreno do imetnikov teh papirjev, da jih ne bi tukaj zadela neka finančna bremenitev po nepotrebnem. Zakaj seveda po nepotrebnem? Če je do sedaj bilo to vse zastonj in to je posledica nekih procesov iz preteklosti o katerih je bilo že prej govora, zakaj bi sedaj na enkrat morali za te zadeve vodenja teh računov, ukinitve teh računov na enkrat nekaj plačevati. In nekaj si dobil v preteklosti zastonj, čeprav smo slišali tudi, da nič ni zastonj, da vsaka stvar nekaj stane. To se mi zdi neprimerno razmišljanje, sploh za socialno čuteče, ampak vendarle zakaj bi sedaj morali plačevati. In na koncu seveda predlog Združene levice je zelo všečen, zelo, zelo, na nek način tudi pozitivno usmerjen in jaz moram reči, da mu nikoli nisem a priori nasprotoval. Sedaj koalicijski predlog pa je seveda ta, ki je na nek način skušal narediti kompromis mogočega, kar tudi v končni fazi politika en ta kompromis mogoče ga še v tej smeri, da dejansko ne prizadene tiste ciljne populacije. Tukaj imam, to moram iskreno povedati, v mislih predvsem tiste starejše prebivalce naše države, pa tudi tiste malo manj mlajše, ki jim ni mar, pa ki nekako tudi niso dnevno na vseh možnih spletnih straneh in spremljajo dogajanje na trgu vrednostnih papirjev, da jim na nek način olajšamo zadeve in jih tudi ustrezno obvestimo. Sedaj za kaj pa gre seveda pri tem koalicijskem amandmaju? Gre za to, prvič, kar se mi zdi zelo pomembno, zelo bistveno, in da se na nek način rok podaljšuje torej rok za ukinitev registrskih računov fizičnih oseb. Govorimo o fizičnih osebah, do 1. 1. 2017, kar omogoča nenazadnje tudi več časa za razmislek, premislek ali se bo to zaprlo ali se bo trgovali s temi računi. Prosta pot seveda in odločitev o vsakem posamezniku mora biti omogočena. V nadaljevanju pa, to kar je bistveno seveda, določa da je položitev pri sodišču brezplačna, ni podvržena sodnim taksam, če seveda tukaj pa je tisti kompromis mogočega, če torej se opravi z registrskega računa katerega imetnik je fizična oseba. Mar nam je za fizične osebe, pravne se bodo že znašle, to bodimo si odkriti. Vrednost vseh nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se vodijo na registrskem računu in ki bodo položeni pri sodišču, ne presega 100 evrov. Govora je bilo, da v mnogih, v večini primerov na teh računih so izjemno majhna sredstva, izjemno majhni zneski, zanemarljivo mali smo tudi slišani. Nadalje, noben od nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se vodijo na registrskem računu ni uvrščen v trgovanje na organiziranem trgu in imetnik registrskega računa od 1. 1. 2014 dalje ni prejel nikakršnega izplačila iz naslova imetništva nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se vodijo na registrskem računu. seveda kot rečeno, smo vztrajali v Desusu tudi na tem, da se obvestilo o morebitni torej ukinitvi objavi ne le zgolj na spletni strani CDD in v dnevnem časopisju, ampak prav je tako, da se tudi posamezniku ta informacija pisno predoči na njegov naslov. Jaz seveda verjamem, da so ti kompromisni predlogi, ki sem jih zdaj mogoče malo bolj podrobno, ampak saj jih ni toliko, naštel in ki vsebuje amandma, naš, torej koalicijski amandma k 48. členu, 33. TRAK: (SB) - 11.40 (nadaljevanje) da je to tisti prispevek, ki ne bo zaviral usmeritve intence tega zakona, ki ne bo zaviral poslovanja na trgu vrednostnih papirjev, hkrati pa bo omogočil neboleče, če bi se kdo odločil za zaprtje teh računov, torej, da ga to finančno ne prizadene in jaz verjamem ob zadosti dolgem prehodnem obdobju kot rečeno do 1. 1. 2017 in jaz verjamem, da en optimalni kompromis je, ob tem, da ne prizadenemo ranljivih ciljnih skupin, kar vedno znova radi poudarjamo in s tem tudi predlogom amandmaja tudi dokazujemo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. BOJANA MURŠIČ: Besedo ima gospod Jožef Horvat. Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa predsedujoča. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi! Na tem mestu ste moram strinjati z razpravo kolega Janija Möderndorferja, ki je dobro ocenil, da novi Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih pravzaprav pomeni neko novo stopnjo v razvoju, če hočete, slovenskega delničarstva. Gre za neko organsko stopnjo, za organski razvoj in tudi uskladitev z evropskim pravnim redom. Danes je in ne samo danes, vedno je zelo všečno razpravljati to tem, da bi ukinjali neke stroške, da bi ljudje imeli nekaj zastonj in tako naprej. Na mestu bi bil gotovo tudi zelo všečni predlog, da enostavno sprejmemo zakon, ki bo komercialne banke zavezal, da ne bodo zaračunavale stroškov vodenja naših osebnih računov oziroma transakcijskih računov. To je bilo zelo všečno, ampak ne gre, preprosto ne gre. In ta novi zakon prinaša neke bistvene spremembe. Predlog tega zakona je v primerjavi z do sedaj veljavnimi predpisi na tem področju vzpostavlja drugačno osnovno izhodišče glede razmerij med izdajatelji vrednostnih papirjev in centralno depotno družbo. Razmerje bo od slej temeljilo na pogodbenem odnosu in ne več na javnem pooblastilu, ki ga je doslej imela centralna klirinško-depotna družba. Veste vsaka podoba ima zadaj tudi finančne elemente, kjer mora nekdo ali obe strani ali vsi podpisniki pogodbe nekaj plačati. Veliko govorimo o standardu T2S Target Dva ali Target Two-Securities, tukaj so tudi drugi standardi kot na primer Corporate Action Join Working Group Standard in tako naprej, ampak mogoče nekaj več besed o tehnični novosti T2S. V bistvu gre za vzpostavitev enotne tehnične rešitve za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji. Kaj pa zdaj ta standard pomeni? Veliko o tem govorimo pa najbrž si naši državljani želijo malo več besed o tem standardu. Mislim, da je zelo zanimiva primerjava z železniškim sistemom, tako da v pomoč razumevanju standarda Target 2 Securities T2S je lahko analogija z železniškim omrežjem, pri katerim T2S pomeni železnico, se pravi železniške tire, sodelujoče centralne depotne družbe, teh je seveda več, jih je veliko, pa so železniške postaje ob tej žleznici in delovanje teh centralnih depotnih družb ne more biti povsem neodvisno od delovanja drugih železniških postaj, če hočete, čeprav navedeno ne prepoveduje veljave različnih pravil na teh postajah. T2S je projekt evrosistema, to smo danes že tudi povedali, katerega cilj je vzpostavitev enotne tehnične rešitve za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, na katera bodo centralne depotne družbe prenesle poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, centralne banke pa poravnavo denarnega dela poslov z vrednostnimi papirji. 34. TRAK: (DAG) - 11.45 (nadaljevanje) Ker bo T2S povezal različne sisteme držav, tako kot železniški sistem, bo povezal tudi različne pravne rede teh posameznih držav. Namesto da bi se raznovrstnosti pravnih ureditev navkljub lahko zagotovile enake pravice in dolžnosti izdajateljev vrednotnih papirjev, imetnikov vrednostnih papirjev in drugih udeležencev, tako pa je predvidljivost delovanja T2S evrosistem oblikoval zahteve, ki jih morajo udeleženci izpolniti. Ker T2S temelji na pogodbenem razmerju med udeleženci, te zahteve niso predpisane z oblastnim aktom, ki bi zavezoval države članice. A to ne pomeni, da v zvezi z njimi državi članici ni treba storiti ničesar. Nasprotno, ker morajo te zahteve spoštovati vsi udeleženci T2S in ker je njihovo izpolnjevanje pogoj za pristop posameznih centralnih depotnih družb k T2S, pravni redi držav članic ne smejo biti v nasprotju s temi zahtevami. In zato je povsem jasno, tudi že danes večkrat omenjeno, da namen tega predloga novega zakona je tudi ta, da usklajuje slovenski pravni red z zahtevami T2S in da predlog vsebuje rešitve, da se slovenski pravni red prilagodi Uredbi Evropske unije iz leta 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah. Poslanska skupina Nove Slovenije se težko odloča za podporo enemu ali drugemu amandmaju k 48. členu predloga zakona. Iskreno povemo, da pravzaprav nobeden ne prinaša neke bistvene dodane vrednosti. Res je, da je treba sistem malega delničarstva razvijati, mislim pa, da je shizofreno govoriti na eni strani o ljudeh, o državljanih na socialnem robu, na drugi strani pa o delničarjih, to vsaj meni osebno ne gre ravno skupaj. Tudi ta 100-evrski prag, ki ga predlaga koalicija - ne vem, zakaj 100 evrov, zakaj ne 120, 150, 200, ne vem, zakaj ravno 100 evrov. Mogoče gre ta zadeva nekako naproti zahtevi Vseslovenskega združenja malih delničarjev, kar je prav, da jim gre naproti. Na drugi strani pa si postavljamo vprašanje - in v tej razpravi niti na odboru nismo dobili odgovora -, kaj bo implementacija tega novega Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih prinesla v smislu povečanja obremenitve sodišč, v mislih imam zapuščinske razprave. Ali je kdo o tem kaj razmišljal, ali se je slovenski sodni sistem glede na ta zakon kaj odzval. Tu bi želeli vsaj neke okvirne odgovore na ta vprašanja. Mislimo namreč, da bodo sodišča v primerjavi z dosedanjimi ureditvami bolj obremenjena; morda se motimo, ampak tu bi želeli jasne odgovore. Kot pa rečeno, mi temu novemu zakonu ne bomo nasprotovali, gre dejansko za nek organski razvoj na tem področju. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. BOJANA MURŠIČ: Želi še kdo razpravljati? Gospod Luka Mesec, izvolite.

LUKA MESEC (PS ZL): Hvala. Dodal bi samo nekaj dodatnih pojasnil. Z našim amandmajem, se pravi, ki se nanaša na registrske račune in na to, da bi se morala še naprej zagotavljati brezplačna evidentacija oziroma ohranjanje teh registrskih računov, ne pa da ljudi prisilimo, da odprejo trgovalne račune. To ne pomeni nikakršnega ukinjanja stroškov, ampak pomeni samo ohranitev dosedanjega stanja, ki nikogar 35. TRAK: (KO) - 11.50 (nadaljevanje) nič ne stane, ker ti računi niso namenjeni trgovanju, ki jih imajo zdaj odprte na KDD, ampak zgolj evidentaciji njihovega premoženja. Tukaj prav tako ne gre za neke bogate ljudi, namreč podatki, ki smo jih uspeli pridobiti kažejo, da se 85 % vsega premoženja nahaja, meni se zdi 1500 računih, medtem ko vsi ostali pa so res mali delničarji, ki so po naključju dobili neko premoženje med tranzicijo. Tukaj moram še posebej poudariti, da bi lahko v bistvu bolj v podrobnosti specificirali ta amandma in tudi da bi lahko danes imeli bolj informirano razpravo o tem problemu, na odboru pozvali ministrstvo da nam predloži točne podatke o lastnikih teh računov, ampak jih nismo dobili, tako da še vedno po krivdi vlade oziroma po krivdi ministrstva operiramo z zelo omejenimi podatki. Ampak, nekaj je jasno. Gre za 260 tisoč še živečih ljudi, ki bodo potisnjeni ob izbiro, ali boste razlaščeni za neko premoženje, ki ste ga dobili med tranzicijo ali pa boste morali odpreti trgovalne račune na borznoposredniških hišah. Interes tukaj je jasen, pač borznoposredniške hiše bodo po izračunih vseslovenskega združenja malih delničarjev s tem navidezno tehničnim zakonom in z ukrepom, ki je v njem skrit, zaslužile od 5 do 10 milijonov evrov in še enkrat pozivam poslanske skupine da podprete naš amandma in da preprečimo, da se to zgodi. Namreč, to bo šlo iz žepov 260 tisoč ljudi, ki so med tranzicijo neko malo premoženje, neko delnico dobili, zdaj pa bodo morali postati borzni trgovci, kar pa bo prineslo svoje stroške oziroma v nasprotnem primeru bodo razlaščeni. Tretja stvar, ki sem jo želel poudariti pa je, da tukaj ne gre za nek organski razvoj, ampak gre za politični razvoj trga vrednostnih papirjev, in gre za politični razvoj v smeri ravno tistih trendov, ki smo jih imeli pred krizo in ravno tistih trendov, ki so pospešili pregrevanje gospodarstva, po krizi pa pospešili kreditni krč. In vsaj toliko razmisleka bi ob sprejemanju takšnih zakonov morali imeti, da poskušamo nekaj kar nas je ogromno milijard stalo v preteklosti, v prihodnosti preprečiti. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. BOJANA MURŠIČ: Želi še kdo razpravljati? Gospod mag. Dušan Verbič, izvolite.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala za besedo, podpredsednica. Moram priznati, da vseeno sem se odločil, da se še enkrat javim, predvsem zaradi tega, kajti spoštovani kolega, ki je ravnokar govoril o nekih zneskih, in tudi vezano oziroma navedeno v vloženih amandmajih z njihove strani ter tudi Poslanske skupine Nepovezanih poslancev menim, da tovrstni zneski, ki se navajajo in kar je tudi tukaj navedeno, da na podlagi podatkov informacij, s katerimi sam razpolagam so v neki smeri nerealni, dopuščam pa možnost, da v posameznih sredinah imajo t.i. tržno nišo s takšnim zneskom. Kje sem, sem pri teh t.i. zneskih za trgovalni račun, kjer vlagatelji amandmaja navajajo konkretno, da so na podlagi podatkov borznoposredniške hiše pridobili ta podatek in strošek takšne transakcije predstavlja minimalno 35,45 evra za vrednostne papirje iste serije. Dopuščam možnost, vendar vseeno v tej predstavitvi, bom rekel, je malce demagogije ali zavajanja, kajti sam razpolagam z nekoliko drugačnimi podatki. In zaradi tega je prav, da vsem prisotnim in tistim, ki nas spremljajo, nekako damo tudi drugo plat realnosti. Stroški odprtja in vodenja trgovalnega računa so podobni v slovenskem bančnem prostoru, oni navajajo, če sem tukaj zelo konkreten slovenske banke, jaz se pogovarjam, banke ki delujejo v slovenskem bančnem prostoru, 36. TRAK: (MK) - 11.55 (nadaljevanje) se pravi banke s tujim lastništvom, so v bistvu za odprtje in vodenje trgovalnega računa, podobne kot pri klasičnem tekočem računu v bankah. In med ponudniki tovrstnih storitev moramo priznati, da že danes med njimi velja konkurenca in prav gotovo so določene razlike v marsikaterih primerih tudi večje in prepričan sem, da vsak imetnik, ki ima še vedno ta račun, bo poiskal sebi najbolj ustrezno varianto, zaradi tega se nikakor ne morem strinjati s tem zneskom, da bo vsak šel v prvo hišo, predvsem v tem, da bo lepo plačal. Banke, ki delujejo v slovenskem prostoru, to, kar sem že omenil, ne glede na lastništvo in borzno posredniške družbe za vodenje trgovalnega računa vlagateljem na leto zaračunavajo od 5 v razponu do 12 evrov oziroma približno ca 0,41 centa do 1 evra na mesec. Toliko o teh tako imenovanih zneskih, ki mislim, da so pretirani. Je pa tudi res, da iz podatkov, s katerimi razpolagam, lahko rečem, da gre pri večini imetnikov, teh brezplačnih registrskih računov vendarle za neaktivne vlagatelje. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. BOJANA MURŠIČ: Besedo ima gospod Uroš Prikl, izvolite. Replika, samo trenutek, repliko ima Luka Mesec, izvolite.

LUKA MESEC (PS ZL): Hvala. Zdaj podatki, ki jih navajam so podatki iz cenika, konkretno Borzno posredniške hiše Ilirika. Razrez stroškov je pa naslednji: odprtje računa znaša 13,75 evra, potem je pa treba plačati še takse za prenos papirjev iz KDD, stroške vodenja enkratne pogodbe in pa provizijo pri prodaji. Če vse to seštejemo, dobimo 35,45 evra za odprtje enega trgovalnega računa. Ko pravite, se bo že vsak posameznik lastnik pač od teh 260 tisočih odločil za optimalno možnost, seveda ima še dve možnosti na razpolago. Prva možnost je, če imetnik registrskega računa ne bo odprl trgovalnega računa bo KDD te vrednostne papirje preložil na sodišče, sodna taksa znaša 1 % vrednosti in je navzgor omejena na 450 evrov. In tukaj se dodatno, je treba vprašati o administrativni obremenjenosti sodišč, s takim ukrepom. Namreč, takih vlog bo lahko na deset tisoče. In tretji problem oziroma tretja opcija pa je, da se oseba lahko brezplačno odpove vrednostnim papirjem, v tem primeru se deponirajo na tako imenovan smetarski račun in vrednostne papirje lahko s tega računa v roku dveh let prevzame izdajatelj. Po dveh letih pa vsak potencialni vlagatelj. In tukaj se pojavlja dodatni problem, to je spet v bistvu priložnost za špekulante, ker imetniki registrskih računov, se pravi 280 tisoč, večinoma verjetno gre za starejše ljudi so praviloma neobveščeni vlagatelji, ki ne bodo mogli presoditi, koliko so njihovi vrednostni papirji sploh vredni, to ni enoznačno vprašanje in bodo zelo težko definirali in bodo zelo težko sploh presojali ali se jim splača odpreti trgovalni račun ali bodo svoje imetje rajši deponirali v ta smetarski račun in se bodo s tem izognili stroškom. Ampak tam notri se bo lahko akumuliralo na sto tisoče evrov ali pa celo milijone premoženja, ki se ga bo kasneje lahko polastil nekdo drug. Skratka, poudarjam in ponavljam, tukaj gre za dilemo ali boš razlaščen ali pa boš postal borzni trgovec. Ob zelo slabi informiranosti teh ljudi, kakšna sploh je vrednost teh delnic, ki jih na računih imajo, ker te računi so bili odprti 20 let nazaj ali pa še več, enostavno za evidentiranje, da ima oseba X delnico v podjetju Y, ki jo je pač dobil z nekim certifikatom v tranziciji in zdaj po 20-ih letih, ne vem, če bomo uspeli v rokih, ki jih ta zakon pač predpisuje te ljudi sploh obvestiti o spremembah oziroma drugič jih obvestiti, jim priskrbeti infor… / izklop mikrofona/.

PODPREDSEDNICA MAG. BOJANA MURŠIČ: Besedo ima gospod Uroš Prikl. Izvolite. 37. TRAK: (NB) - 12.00

UROŠ PRIKL (PS DeSUS): Vedno bolj, ko poskušam razpravo na eni strani in na drugi strani gledam koalicijski amandma, mislim da smo z njim, z amandmajem seveda zadeli žebljico na glavico. Mislim, da ne gre tukaj za dilemo ali biti trgovec ali biti razlaščen. Seveda gre pa za izbiro ali trgovati ali se ne iti trgovanja z vrednostnimi papirji. Hkrati smo... Ja, seveda smo hkrati s tem amandmajem tudi morebitne potencialne hude apetite, ki bi na račun imetnikov, dosedanjih imetnikov teh računov vlekli blazne ali pa neka finančna sredstva, na nek način umirili. Dali smo prehodno obdobje, da se lahko ljudje odločijo kaj bodo s tem počeli in jaz mislim, da ne bom še enkrat našteval, vse tiste definicije oziroma vsi tisti momenti, ki pišejo v koalicijskem amandmaju 48. člena mislim, da so v interesu vseh dosedanjih imetnikov vrednostnih računov. Plus to seveda, jaz sem prepričan, da je zadosti dolgi čas, da bomo ljudi pravočasno in ustrezno obvestili in tega tudi ne bom ponavljal na kakšen način smo si prizadevali in dosegli, verjamem, da bomo dosegli s potrditvijo amandmaja, tudi da bo ta realizacija informiranja, način informiranja tudi realiziran. Kolega Horvat je govoril o neki shizofreniji na eni strani socialnem robu in na drugi strani malem delničarstvu. Seveda jaz sem govoril v svojem izvajanju o tem, da ne želim, da so potencialno, torej da so ogrožene nekatere grupacije ljudi, starejših, potencialno socialno ogroženih, ki pa vendarle v tem trenutku imajo neke vrednostne račune ali z njimi trgujejo ali ne. Morda iz tega konteksta se mi zdi to dosti nenavadno, ampak ne bi želel, glede na to, da so ti računi bili do sedaj brezplačni, ne glede na to ali je potencialno ali ni potencialni imetnik računa ogrožen, da ne bi iz tega naslova sploh pri zapiranju moral plačevati in to je ta osnovna poanta. Seveda pa je pravilna ugotovitev, da smo skušali z amandmajem iti na proti vse slovenskemu združenju malih delničarjev, ki ga seveda ocenjujemo, da na nek način je reprezentant malih delničarjev in mislim, da je temu tudi prav, da je tako. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. BOJANA MURŠIČ: Besedo ima Irena Sodin, državna sekretarka na Ministrstvu za finance. Izvolite.

IRENA SODIN: Hvala lepa. Jaz bi rada samo še enkrat potrdila, da je delniška knjiga seveda tako kot do sedaj, še vedno javna, in da dostop do javnosti delniške knjige zagotavlja peti odstavek 39. člena zakona. Potem kot nekajkrat omenjeno je amandma k 48. členu Zakona seveda kompromis, ki bo omogočil imetnikom, ki imajo vrednostne papirje, nematerializirane vrednostne papirje pod vrednostjo 100 evrov, brezplačno položitev pri sodišču. Da omenim številko 82 tisoč in nekaj delničarjev, ki imajo med ena in 50 evrov, torej za te ljudi bo izbira položitve brezplačna. Ravno tako za nekaj več kot 10 tisoč delničarjev, ki imajo zneske med 50 in 100 evri. Seveda je ta rešitev kompromisna, zato ker ne prihaja brez cene. Za ta del bo moral državni proračun sodiščem zagotoviti ocenjene finančne posledice cca. 300 tisoč evrov. Se pravi, če bi šli v rešitve, ki bi zajemale še večje vrednosti, bi to seveda prišlo z dodatnimi finančnimi posledicami za proračun. Kar se tiče odpiranja trgovalnih računov, kot že rečeno, tukaj že sedaj na trgu vlada konkurenca in 35 evrov je najvišji znesek, ki sem ga jaz slišala. Moji kolegi so preverjali podatke in odpiranje trgovalnih računov stane nekako do 14 evrov, seveda so potem tukaj stroški vzdrževanja teh računov in pa 38. TRAK (VI) 12.05 (nadaljevanje) vodenje računov do cirka 26 evrov, kar je še vedno skoraj tretjino manj od tega, kar navaja Združena levica. In še to, v preteklosti smo vsi imeli brezplačne tekoče račune v bankah. Tudi ti so prišli s stroški kasneje vodenja računov in v bankah seveda ni prišlo do množičnega zapiranja bančnih računov. Potem se dotaknem samo še delne ukinitve registrskih računov. Če bi to storili, seveda, to ni kompatibilno z zahtevami T2S in zaradi tega tudi tisti subjekti v Sloveniji, ki bi hoteli trgovati in se vključiti v evropski sistem za poravnavo poslov tega ne bi mogli storiti. In potem samo še odgovor gospodu Horvatu glede zapuščinskih razprav. Po naši oceni ne bo nobenih dodatnih pritiskov na sodišča zaradi tega, ker položitev na sodišču je možna že doslej. In zapuščinske razprave se običajno ne nanašajo striktno samo na en element dediščine, tako da ocenjujemo, da posledic s tega vidika ne bo. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. BOJANA MURŠIČ: Želi še kdo razpravljati? Gospod Luka Mesec, izvolite.

LUKA MESEC (PS ZL): Hvala. Prvo, bi samo želel gospo sekretarko vprašati zakaj niste teh podatkov o katerih ste sedaj govorili prej priskrbeli, ker smo vas prosili zanje in bi lahko v bistvu bolj, kot sem rekel, precizno pripravili naš amandma in tudi danes imeli bolj informirano razpravo, tako da tukaj moram kritizirati ministrstvo v tej točki, ker če imate podatke, bi jih bilo dobro deliti s političnimi strankami v Državnem zboru, ki pripravljajo zakonodajne rešitve oziroma amandmaje k zakonodajnim rešitvam. Drugo bi pa podal par ugovorov. Glede te analogije bančni računi, registrski računi. Tudi takrat so se bančni računi zapirali, ampak ta analogija ne zdrži ravno, ker človek danes zelo težko preživi brez bančnega računa. Registrski račun je popolnoma druga stvar, pač, tam ima naloženo neko delnico zadnjih 20 let in bo verjetno osip lastnikov teh računov bistveno večji, kot je bil v bankah. Pač bančni račun je nekaj, kar v vsakdanjem življenju potrebuješ. Registrski račun pač ne, je pa to pač račun na katerem ljudje hranijo neko lastnino, ki so jo med tranzicijo pridobili. Pa če še na kratko podam mnenje o amandmaju, ki ga je podala koalicija. Ta amandma po eni strani samo zamika v bistvu razlastitev za par mesecev je ne odpravlja, se pravi v tem pogledu je naš amandma boljši. Hkrati so pa pogoji, ki jih postavlja tako ostri in so kumulativni, torej da vrednostni papir ne sme kotirati na borzi in da od 1. 1. 2014 ni bila izplačana dividenda in da vrednost sredstev na računu ne presega sto evrov. Ti pogoji so tako ostri, da se bodo v bistvu nanašali samo na neke junk papers in tukaj moram še enkrat poudariti, da je potrebno se vprašati o administrativnih obremenitvah sodišč, ki bodo mogle vse to ugotavljati, vključno z vrednostmi teh papirjev.

PODPREDSEDNICA MAG. BOJANA MURŠIČ: Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati zaključujem razpravo. O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali v sredo 23. 9. 2015 v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.