sta bili zadnji, kjer se je zgodilo podobno kot že na prejšnjih skupščina družb Elektro Ljubljana, Gorenjska in Primorska. Država je domala 80-odstotna lastnica teh podjetij, zato ima njen glas na skupščinah osrednjo vlogo. Pooblaščenci države so glasovali proti podelitvi razrešnice z obrazložitvijo: "Na podlagi pravnomočne sodbe vrhovnega sodišča ugotavljamo, da je bila družbi zaradi dviga cen za gospodinjske odjemalce povzročena poslovna škoda. Realizirani rezultati družbe so slabi. Na nizko donosnost kapitala vpliva tudi rast stroškov, družba pa tudi ne dosega parametrov iz regulativnega okvira Javne agencije za energijo." Uprava družbe Elektro Celje je pojasnila, da zaradi pravnomočne sodbe vrhovnega sodišča družbi ni nastala poslovna škoda, saj ta ne izreka nobene globe niti stroškov, delno pa je z njo celo odpravljena odločba urada za varstvo konkurence zoper Elektro Celje. Sicer pa je v zvezi s to sodbo dejstvo, da so elektrodistribucijska podjetja, ki so v večinski državni lasti, podražitev električne energije izvedla v okoliščinah, ki tudi za urad za varstvo konkurence niso sporne. Pojasnili so, da so distributerji lahko kupovali električno energijo le od enega dobavitelja (Holdinga Slovenske elektrarne), kar pomeni, da trg ni deloval, zaradi nizkih cen pa tudi ni bilo tujih ponudnikov. Distributerji so prodajali električno energijo gospodinjstvom pod ceno, torej ceneje, kot so jo plačevala svojemu dobavitelju HSE in je bila zato podražitev nujna. Podražitev je sledila šele po napovedani občutni podražitvi energije s strani HSE, ki je v popolni državni lasti, ki je vsem distribucijskim podjetjem v državi sočasno in skoraj enako podražil električno energijo. Elektro Celje in tudi druga distribucijska podjetja so so zoper sodbo vrhovnega sodišča vložila revizijo, tako da postopek v pravnem smislu še ni zaključen. Po mnenju uprave Elektra Celje je neutemeljen in neresen tudi očitek, da naj bi bili doseženi rezultati družbe slabi in da naj bi bila donosnost kapitala nizka zaradi rasti stroškov, kar so podrobneje pojasnili, da ni tako. Na včerajšnjih skupščinah v Elektru Maribor in Elektru Celje so naložili upravam in nadzornima svetoma, da takoj pričneta pripravo in izvedbo vseh potrebnih postopkov s ciljem prestrukturirarnja družbe z namenom ločitve omrežne in tržne dejavnosti. Na skupščini v Celju so mali delničarji napovedali dve izpodbojni tožbi (razporeditev dobička v rezerve in reorganizacijo družbe), v Mariboru pa tri (poleg enakih kot v Celju še na sestavo nadzornega sveta). Če skupščina upravi ne podeli razrešnice, to še ne pomeni, da je upravi izrekla nezaupnico. Nepodelitev razrešnice torej nima formalnih učinkov, saj se ne šteje, da je skupščina s tem izrekla nezaupnico, ki je sicer utemeljen razlog, da nadzorni svet odpokliče upravo. Na včerajšnji skupščini družbe Elektro Maribor so izvolili nove nadzornike s strani lastnikov, kajti dosedanjim je potekel štiriletni mandat. To so: Roman Ferenčak, ki je direktor družbe Ocean Orhids iz Dobrovnika, Matjaž Madžarac, skrbnik projektov v Telekomu Slovenije, Peter Grubelnik, direktor družbe Instalater Ravne na Koroškem, in Srečko Kokalj, prokurist v družbi Aerodrom Maribor. Med nadzorniki sta še dva predstavnika zaposlenih. V Elektru Celje pa so od včeraj novi nadzorniki: Vladimir Malenkovič, direktor družbe HTZ Velenje, I.P., Uroš Mere, generalni direktor družbe BISOL Prebold, Drago Štefe, upokojenec, prej pa je bil dolgoletni direktor Elektra Gorenjska, in Marjan šunta, predsednik uprave družbe Levas Krško, (bd)

Medij: Večer
Avtorji: De Corti Borko
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 29. 08. 2009
Stran: 9