TušAleksandrom Svetelškom nasniso zanimale le obtožbe naračun trgovcev, češ da so krivi zainflacijo. Izprve rokesmoposkušalitudi izvedeti, kje vidijoglavne razloge za različnepoglede z zdajšnjo oblastjo, ali inkako sklepajo zavezništva, zakajEngrotuš kljub obljubam še ni naborzi, kako je z njegovo širitvijona tuje trge in navsezadnje alidrži, da gradi lastno rast nadolgovih.Koje bilavladanačelu zJanezomjanšo na Celjskem,ste se zministromzagospodarstvo AndrejemVizjakomleporazumeli. Kaj seje spremenilo, da ste postalitarča UVK?Dejstvo je, da nas je ministerobiskal na lastno željo. Smonajvečji trgovski sistem innjegovega obiska ni mogočepovezovati s tem, ali smo serazumeliali ne. Povezovatigatudi ni mogoče z UVK. Dejstvo je,da sta kriza in inflacija lani zajeliSlovenijo, tako kot sta zajeli vsoEvropo in svet. V dmgih državahso vlade jasno napovedale krizoin povedale, zakaj se cenezvišujejo. Po zadnjih podatkihseje elektrikapodražila za več kot150 odstotkov, gorivo insurovine pa za več kot stoodstotkov. Samo pri nassejezgodilo, da je vlada obtožilatrgovce za vse težave in za dvig inflacije. Kot gospodarskisubjekti, ki smo v zadnjih letihneverjetno veliko prispevali krazvoju države, tako živilske kotgradbeniške branže, si pač nemoremo dovoliti, da nas nekdooznači za krivce, čeprav gre zamednarodni proces. Zadnjiizsledki raziskav kažejo, da so sepri nas cene dvigovale manj kotv dmgih evropskih državah. Poponedeljkovi okrogli mizi naTrgovinski zbornici Slovenije jetudi jasno, da so cene v Slovenijiza 10 do 15 odstotkov nižje kot vItalijialiAvstrijLČlovekbirazumel, da te vlada obtoži kotkrivca, če bi bile cene v Slovenijiza 20 ali 30 odstotkov višje kot vtujini, tako pa nižje cene kažejo le na izjemno stopnjokonkurenčnostitrgovine vSloveniji.Viditevtejlučitudiprotitajkunskovojno?Da je slo za pripravljenscenarij, se vidi tudi iz tega, dazdaj, ko so cene padle in je prišlodo deflacije, vlada ni nikjerobjavila, da se je to zgodilo pozaslugi trgovcev. Da smo znižalicene, ni objavila niti BredaKutin. V tem času smo delali zbistveno nižjimi maržami, cenepa smo znižali več kot 3000izdelkom. Če bi bila vlada resnipartner, karbi bilo pričakovati,bi objavila realno stanje.Ali vasje protitajkunska vojnazbllžala s predsednlkomuprave Pivovarne LaskoBoskom Šrotom?S Šrot om se srečujeva dvakratna leto, srečevala pa sva se predtajkunsko vojno in po njej. Grezgolj za pogovore na ravnidobavitelj-kupec.Andrej Vizjakje napovedi onadaljnjem zviševanju cen, kiso bile izrečene na okrogli mizitrgovinske zbornice, označilza zavajanje in predvolilnomanipulacijo, ki naj bi si jotrgovci privosčili skupaj s »političnimi botria. Kakosklepate zavezništva?Za Engrotuš je že leta jasno, daje politično popolnomaneodvisen in da ne pripadanobeni opciji. Nobene nepodpiramo bolj kot dmgo.Želimo le kakovostno vlado, kibo imela usesa, ne pa da legovori, namesto da bi namprisluhnila in pripravila razmereza dobro delo. Nasa hiša nesklepa zavezništev z nikomer.Zaministra,kijeobsodil tudinapade na UVK, sokakršnekoli letošnjepodražitve pri trgovcihneutemeljene ...Minister spet zlorabljatrgovino za svoje politične cilje.Skokovitega naraščanja censurovin si namreč nismoizmislili v trgovinah, ampak sonam jih vsilili proizvajalci.Minister ne razume, da jetrgovina končni korak v dolgi inzelo razvejeniverigi, kjerso naenem mestu izdelki, zdmženi indostopni končnemu potrošniku.Dejstvo je, da razmere nasvetovnih trgih vplivajo navsako izmed stopenj v tej verigiin prinašajo kumulativne uč inketudi na njeni zadnji stopnji, torejna prodajnih policah vseh vpanogi. Trgovci smo odkritospregovorili o dogajanju vtrgovski panogi in izzivih, skaterimisesoočamo. Žedlječasasi prizadevamo za vzdržnost cenin izboljšanje razmer natempodročju, tako z nižanjem marž kot tudi s številnimi dmgimiukrepi, skrajni čas pa je, da se tozačne reševatitudi na ravninacionalnega gospodarstva, nesamo ene panoge.KažedaseUVKnebozadovoljil z obtožbami naračun trgovcev, da se kartelnodogovarjajo, temveč naj birazširil preiskavo nadomnevno dogovarjanje omaloprodajnih cenah ... UVKpač opravlja svoje delo.Jedro problema je na okroglimizi dobro pojasnil MitjaGaspari, ki vidi glavno težavotako v sestavi in vodenju UVKkot tudi v tem, kdo ga imenuje.UVKje proti nam sprožil proces,iz katerega je razvidno, glede navse naše obrazložitve, da nerazumejo ali nocejo razumeti, danas obtožujejo za nekaj, kar jeiiormalnatrgovska indobaviteljska praksa v Evropi.Zato je najbolj verjano, da se bozgodba končala na sodišču vLuksemburgu, kajti če biobveljalo mnenje UVK, lahkoevropsko trgovino kar zapremo.Ker poslujemo z Evropo in vsemsvetom, poznamo normalnetrgovskeprakse, karpa očitno nevelja za UVK. Znač ilno je tudi, daso nas najprej obtožili inugotovili, da smo krivi, ter šelepotem začeli preiskavo.Zdi se, da sose strasti ponapovedi neizprosnevojneumirile.Vkaterifazijepreiskava?UVKje verjetno ugotovil,daobstajajo evropski iiormativi inzakonodaja, ki natančno določajo, kaj lahko kdo dela inčesa nesme. Ko jetako ugotovil,da ne more prekoračiti svojihpooblastil, se je začel držatiiiormalnega postopka. UVK jetako predstavil Povzetekrelevantnihdejstev, rok zaodgovor pa je do konca meseca.Je torej mogoče, da se bozgodba razpletla doma in ne vLuksemburgu?Upam, da bosta našaponovnarazlaga in njena primerjava sprakso v Evropi dovolj jasni, dabo UVK. odstopil od svojihneutemeljenih obtožb in končalta postopek v naš prid.Čeprav zavračate očitke opolitičnih povezavah, ste seodločili za bratsko posojiloMerkurju. Dokod sežetrgovska solidarnostnapomoč?Kar zadeva Merkur, ni bila vigri pomoč. To je bila poslovnapoteza, ki nam je prinesla večjiobsegposlovnega sodelovanja innastopanja na tujihtrgih. Zaradisinergij bomo na njih nastopaliskupaj. Prvi objekt se končuje vSarajevu, dogovorili smo se za Kragujevac, pogovarjamo pa se o skupnih projektih v Sloveniji.Tako utrjujemo poslovnosodelovanje, ki je bilo pred temna nizki ravni. Gre za izključnoposlovno odločitev.Zakaj Engrotuš še ni na borzi?Glede na razmere na borzi, kiže 14 let ni bila v tako slabemstanju takov ZDA kot v Evropi, jeodgovor kot na dlani. Če bi sekljub temu odločili vstopiti naborzo, bi za podjetje iztržilibistveno manj, kot je njegovarealna vrednost. Zato smo taprojekt zamrznili do sprememberazmer na trgu.Kako bo zamrznitev vplivalana interes malih vlagateljev, kibi povaših načrtih postali35-odstotni lastniki družbe?Ne le malivlagatelji, temvečvsi Ijudje so že poučeni o tem, vkakšni krizi so borze. Gre zavsakodnevno temo v medijih.Četudi bi šli na borzo, malivlagatelji niso pripravljenivlagati, tako da je tudi iz tegazornega kotatrenutekneprimeren. Zato bomoprestavili preoblikovanje dmžbev čas, ko bo borza znova zaživelanormaliio.V Engrotusu ste vstop naborzo in preoblikovanjedružbe bombastičnonapovedali in dejstvoje,danisteizpolnili obljube.Stekljub temu prepričani, daboste prodali delnice vvrednosti 25omilijonovevrov?Nismo bili bombastični,temveč smo preoblikovanjedružbe korektno napovedali nanovinarski konferenci, kot je toprimerno zanajvečjotrgovskodružbo v zasebni lasti. Ne gre zato, ali smo izpolnili obljubo aline. V tistem času ni nihčepričakoval tako drastičnespremembe trgov, zdaj pa bi bilvstop na borzo gospodarskoneupravičen. Če bi se zdajodločili, dagremo na trg, bi tobilo na meji logicnega. Zatobomo počakali natrenutek, kobodo borze poslovale normalno,kajti prodaja premoženja podceno nicilj nobenegaffosooda istve n i ka. Povašemmnenju torej interesmed malimi vlagatelji ne boupadel?Ne. Vzemimo za primerdelnice Krke, ki so najboljprometne. Krkašenikoliniimelatako dobrih rezultatov kotv tem trenutku. Nikoli se niimela tako visokega dobička,uspelo ji je prodreti tudi na mskitrg in kupiti velikegakonkureiita v Nemčiji, kipravtako proizvajageneričnazdravila, tako da bi morala biti vvišavah. Kljubtemu njenedelnice že dolgo niso padle tako nizko in niso povezane z realnovrednostjo podjetja. Dejstvo je,da borza ne deluje na podlagirezultatov podjetij, temvec napodlagi splosne gospodarstekrize. Če bi šel Engrotuš zdaj naborzo, bi bilo to podobno, kot dabi lastniki prodali Krko, ker bizanjo iztržili sto odstotkov manj,kot je dejanskovredna. Ni nujno,da so bile delnice Krkenaravnane na pravi višini,vendarpa ne morejo bitidvakratmanj vredne. To velja tudi zabanke in ZavarovalnicoTriglav,ki so prav tako za sto odstotkovmanj vredne. Gre za splosnostanje, ki ni povezano z rezultatidmžb, temveč so krivi kriza vsvetu, stečaji bank in problemina nepremičninskem trgu, ki sesamo še širijo. Namestopričakovanega konca pritiajanov val, ki bi lahko bil se hujši.Ker nihče nima sredstev zanakupe, ni cas niti za vstop naborzonitizaprodajopremoženja.Kako napreduje napovedanaekspanzija Engrotuša na tujihtrgih?Na tujih trgih napredujemo shitrostjo hitrega vlaka. Na njihse noben trgovec ne razvija takohitro kot mi. Letos bomo ponačrtu odprliveč kot 20supermarketov. VMakedonijismo odprli dva in gradimo tri, vSrbijisinoodprlištiriinjihtolikotudi gradimo, v BiH, kjer jihimamo že pet, pa jih bodo letosodprli se sedem. Na tujih trgih sedržimo načrta, po katerem bomozgradili in odprli skupaj do 20objektov na leto. V Sloveniji gretudivsepo načitih,čepravbomo zaradi pridobivanja soglasijodprlidva objekta manj. Z novozakonodajo se je razširilovplivno območje, tako da zopetpotrebujemo neka nova soglasja.Za ponazoritev zadostujepodatek, da smo za bencinskočrpalko v Sežani potrebovali kar56 soglasij. Gre za evidentenproblem v Sloveniji, o čemerpriča tudi podatek, da je biloletos izdanih za 37 odstotkovmanj gradbenih dovoljenj kotprimerjalno lani. Iz tega je tudimogoče sklepati, da tudi vSlovenijo prihaja kriza in da jemanj investicij tako vstanovanjske kot v poslovneobjekte. Engrotuš dela po nacrtu,če nismo vsega naredili pa je krivo dejstvo, da se čedalje boljzatika pri izdajidokumentacije.Ktemu jetreba dodati, dapoprometu beležimo i6-odstotnorast, kar je v tej krizi vec kotveliko.Iz tega lahko sklepamo, dazaradi naložb na tujih trgih,pri čemer naj bi skupina Tuš vSrbiji zgradila kar 100trgovskih objektov, vrednostnaložbskupaj z BiH inMakedonijo pa naj bi letosznasala več kot 60 milijonovevrov, ne bodo trpele naložbein delovna mesta v Sloveniji,temvečjihogrožazakonodaja?Številna potrebnasoglasjapricajo o čedalje bolj rigoroznizakonodaji, kiprekvsehrazumnih meja podaljsuje čas od nakupa zemljišča do pridobitvegradbenega dovoljenja. Časgradnje je zadnjaštiri leta enak,medtem ko se je cas zapridobitev vse potrebnedokumeiitacije za enake objektepovečal vsaj za eno leto. Na tovseskozi opozarjamo, vendar žalgre za temo, kipristojnih očitnone zanima. Kdoje povašem mnenjuglavni krivec za dolgotrajnepostopke?Vlada, ki sprejema novozakonodajo in dopusča svojimuradnikom, davamjejo svojadelovna mesta. S tem ciljemverjetno sprejemajo novezakone, ki zahtevajo čedalje več.Znane so nam razmere v Evropi,vseskozismo tudi v stiku stujimigradbinci, ki ne poznajo države,ki bi zahtevala tako obsežnodokumeiitacijo za začetekgradnje kot Slovenija. To veljatudi za Avstrijo, ki je veljala zadrzavo, kjer je najteže graditi.Zato ni presenetljivo, da nam vAvstriji ponujajo zemljišča zagradnjo bencinskih servisov. Žedolgo opozarjamo, da jeSlovenija postala državapredpisov, kar ne velja le zatrgovino. Vse hočemo predpisatiza vnaprej in postajamonezanimivi za pomembnedomače in tuje naložbe.Pri javnih naročilihje vladaubrala drugo pot. Po novemvloga za revizijo ne more večpreprečiti podpisa pogodb zizvajalci, karje bllo leta in letakamen spotike. Zakaj ni bolj naklonjena zasebnikom in allgre res le za to, da bi hranilalastno birokracijo?Ker nismo v državni lasti, se vpostopke prijavnih naročilih nepoglabljam. Kar zadeva gradnjotrgovin in objektov zadrugedejavnosti, ki spadajo v okvirEngrotusa, pa je stanjenesprejemljivo.Zakaj ste se pravzapravumaknili iz Hrvaške in all je todokončna odlodtev?Za umik iz Hrvaške smo seodločili že pred leti, tamkajšnjiobjekt na Eeki pa je bil lenepremičninska naložba. V hisini nikoli obstajala želja alistrategija, da bi razširili svojodejavnost na Hrvaško.Zakaj za Engrotus hrvaški trgni zanimiv?Čeprav je Hrvaška našasoseda, imamo žal z njo nenehnotežave v medsosedskih odnosih.Kolikorvem, proizvajalci intrgovci pravijo, da neurejenimedsebojni odnosi vplivajo nauspesnost poslovanja naHrvaškem. Glede na omejenasredstva za razvoj smo se vEngrotušu odločili, dase bomosirilivBiH,SrbijoinRlakedoiiijo, kjerje za nasnevtralen teren. Zaradijezika,starih povezav in dejstva, da jebila nekoč toskupna država,imamo prednost pred tujci. Nateh trgih smo bili tudi zelo dobrosprejeti, ker odpiramo novpogled in nova delovna mesta.Smo tuji investitor, ki ima ugledin ga v teh državah spoštujejo. ALEKSANDERSVETELŠEK- Našdljje, da do leta 20i5postanemodrugi trgovecMakedonijein BiH tertretjitrgovec Srbije. Če se bodo odnosi meddržavama uredili, bosteobpomemben trg ...Trgov je dovolj, okoli nas pajihje še veliko, na katerih nismoprisotni.Visoka inflacija in višje ceneenergentov so vplivali tudi napovišanje cen v Skupini Tuš.Kako seje Engrotuš odzval napadec življenjskegastandarda?Engrotuš je vsa leta veljal zanajugodnejšega trgovca in takšniostajamo še naprej. Vseskoziuspešno upravljamo stroške injih znižujemo, že pred tremi letipa smo začeli prilagajati tudi prodajni program. Iz tujine smopripeljali tudi izdelke, ki sonižjega cenovnega razreda inenake kakovosti. Zlasti delamona glavnih proizvodih, kot somleko, olje, sladkor, moka indrugi. S tem smo naredili velikpreskok v tem smislu, da je tudislovenska predelovalnaindustrija začela iskati svojerezerve in stroškovnoučinkovitost. Izjemno smopovečalitudi število akcij, kivključujejo čedalje več izdelkov,v Tuš klubu paponujamo čedaljeveč po ugodnih cenah. Kupcetudi ozaveščamo inprepričansem, da prihaja čas, ko bo kupecvsak dan bolj pazil, kaj in pri kom kupi, tako da se bo znotrajblagovnih skupin začela hujšakonkurenca, ki je na slovenskemtrgu doslej ni bilo. Na to smopripravljeni, ker rastemo in serazvijamo stako hitrimtempom,pa lahko sklepamo, da namkupci zaupajo.Koliko ste znižali trgovskemarže in kakšen dogovorvamje uspelo doseči s proizvajalciin z dobavitelji?Trgovske marže smo močnoznižali, dogovor pa smo doseglitudi z dobavitelji, ki se dobrozavedajo, da se bo zlomila tudislovenska živilska industrija, čese bo začela lomiti slovenskatrgovina, ki zaposluje največ Ijudi. Gre zato, daje njen izvozzelo majhen, le najboljšapodjetja izvozijo okoli 20odstotkov, veliko pa jih jeodvisnih izključno odslovenskegatrga. Sproblemivtrgovini bi nastal lijak, kateregakonec bi bilo težko napovedati.Ne glede na UVK in ne glede napritisk vlade trgovci indobavitelji ves čas dobrosodelujemo, ker se zavedamo, datrgovina in dobaviteljiobstajamo že tisočletja in dabodo obstajali tudi naprej. Zatomoramo ne glede na trenutnerazmere poslovati kot dobripartnerji. Kljub nenehnemuboju za cene in za boljšemožnosti je sodelovanje takodobro, kot ni bilo že leta, ker sezavedamo, da lahko le skupajponudimo kupcu, kar želi, inpreživimo krizo. Kupec odločainv Sloveniji smo naredili velikkorak naprej, ker od kupcadobivamo podatke, ki jihprenašamo v industrijo, ta pa seprilagaja veliko hitreje kot predleti. S proizvodi, cenovno politiko in fleksibilnostjo, ki sopogoj zauspešnoposlovanje.Vlada obtožujetrgovce, da sokrivi za inflacijo. NavsezadnjesejetudiZoranJankovič, koješe bil na čelu Mercatorja,pohvalil, da je po njegovizaslugi inflacija nižja. Kolikopotemtakem drži trditev, daimajo trgovci, ko gre zainflacijo, v rokah škarje inplatno?Trgovcine moremovplivati nainflacijo, smo le polica medproizvajalcem in kupcem. Našeosnovno delo je, da privabimokupca s pravimi izdelki inkakovostjo v trgovino. Da gremopo poti k cilju, ki smo si ga zadali,dabomo dalečnajboljši trgovecvSloveniji. Po nekoliko grobioceni na inflacijo vplivajoproizvajalci. Če zvišajo ceno zadeset odstotkov, jo morajodvignitituditrgovci,vendarpajev tem trenutku glavni vzrok zainflacijo svetovna cena energijein surovin. Zato so se cenezvišale po vsej Evropi in v svetu,tako da bi lahko vlada le v temprimeru, če bi se cene v Slovenijidrastično dvignile v primerjavi zdrugimi državami, obtožila trgovce in proizvajalce, da sokrivi za inflacijo. Dokler bomokljub rasti cen cenejši od drugih,je treba iskati vzrok za inflacijodrugje.Slovenija ima kljub temudvakrat višjo Inflacljo...Ne zaradi trgovcev. Naj vladaodkrito in pošteno pove, kje sovzroki za inflacijo. Čeprav smošli trgovci v zadnjem mesecupodceno in povzročili deflacijo, jeinflacija še vedno višja kot vdrugih državah. Vzroki sodmgje.In kjejih vidite?To ni moja naloga. Kot trgovecsi moram prizadevati, da bodokupci radi prihajali k nam, ne pase ukvarjati s problemi, za katereso odgovorni drugi. Boli pa me,da nekdo s prstom kaže na nas,čeprav nismo ničesar krivi. Kotza podjetje velja tudi za državo,da se lahko iz neprijetnegapoložaja izvleče, če realno oceninastali položaj. V primerunerealne ocene ne pomaganobenukrep. Kotgospodarstvenika v podjetju, kizaposluje 4200 Ijudi in ima naleto več kakor 120 milijonovevrov naložb, me skrbi, da vladav razmerah, ko je stopnjainflacije bistveno višja kotdmgod, ni postavila realnihizhodišč, temveč je preprostoobtožilatrgovce, ki za inflacijoniso odgovorni in tudi nisopoklicani za ugotavljanjerealnega položaja.Ste še vedno za zamrznitevcen, glede na to, da ste dajaliza zgled sosednjo Hrvaško,kjer so s podobnim ukrepomposkušali krotiti inflacijo inpomagati Ijudem, ali je šlo leza popullstično potezo?To so bili resni pogovori vširšem krogu, ker Engrotuš nemore sam zamrzniti cen. Ker nibilo širše podpore, smo odstopiliodpredloga. Razlog za neuspeh zamisli je tudi v tem, da se nepogovarjamo s predstavnikioblasti in da inflacija vdobesednem pomenu nikogarzares ne zanima. Na Hrvaškemvlada na čelu z Ivom Sanaderjemzelo intenzivno dela na inflaciji.Tistega, karje dosegla sKonzumom, ni mogočeprimerjati s Slovenijo, ker je Konzum kot lastniktudi največjiproizvajalec na Hrvaškem.Kakorkoli, brez resne analize nimogoč dogovor. Če ni poštenostiv pogovorih, ne more biti rešitev.Z ministrom Vizjakom smo se oinflaciji in o predloguzamrznitve cen pred poldrugimletom na ravni trgovinskezbornice pogovarjali eno uro inpetnajst minut, kar pa je bilo tudivse.Se vam zdi, da bi bil ukrepuspešen?Predlog je nastal v času, ko socene dobesednopodivjale. Spomočjo zamrznitve cen bitakrat lahko ugotovili, kakšno jerealno stanje trga. Bilo je tolikonovih cenikov in novih cen, datrgovci nismo več vedeli, kaj jenormalen dvig cen. Največjazmeda je nastala, ker je, denimoena mlekarna dvignila cene zapet, druga pa za 25 odstotkov,tako da ni bilo več mogočedoločiti prave meje. V tistemčasu bi zamrznitev cenučinkovala, kerbi lahko določilirealen dvig cen. Če bi jih tujcidvignili za pet, jih domačiproizvajalci ne morejo za 15odstotkov ali nasprotno.So zdaj razmerja pregledna?Cene se zvišujejo, vendarvnormalnem tempu, kot so sevsako leto. Zato je bilodvigovanje cen obvladljivo, letospa je prišlo do pravega šoka.Izgubili smo možnost zaprimerjavo vpanogi. Zdaj je spetmogoča, tako da imamo dovoljčasa, da ne privolimo v cene, kiniso optimalne in ogledalosplošnega stanja v Evropi insvetu. Če še poudarim, predlog jebil mišljen kotpošten ukrep zavse v verigi, od proizvajalca dodobavitelja in do trgovcev. Kerso nas takoj ožigosali kot krivce,je vse padlo v vodo.Jesploh kakšen predlog, ki stega naslovili na zdajšnjo oblast,naletel na pozitiven odziv?Ne.Vsrednjeevropskem prostoruseje Engrotuš uvrstil na 308.,Mercatorna 40. mesto,prehitelo pavasjekarkakšnihdeset slovenskih podjetij...Uvrstitev na lestvicipripisujemo našivelikosti. Smoveč kot zadovoljni, da se je v čedalje večji Evropi zasebnotrgovsko podjetje, ki se zadnjihdeset let širi zelo intenzivno,uvrstilo na lestvico. Nauvrstitevje treba gledati v lučiveč sto tisočpodjetij v Evropi. V Slovenijismo deveto največje podjetje inrazumljivo je, da so večja prednami.Kakšne meje ste si postavili vsredjeevropskem prostoru?Naš cilj je, da do leta 2015postanemo drugi trgovec Makedonije in BiH tertretjitrgovec Srbije.Engrotušje po stopnjizadolženosti najviše medslovenskimitrgovci. Martopomeni, da rast gradite nadolgovih?Ne. To pomeni, da tako kot vsidrugi, ki rastejo, gradimo nalastnem kapitalu, dolgovih indrugih finančnih instrumentih,ki obstajajo v bančnemposlovanju. Stopnjazadolženosti je odvisna odorganiziranosti podjetja in kjedolgovi nastajajo. Če gledamobilanco Engrotuša, je to najmanjzadolženo trgovsko podjetje vSloveniji.Nedržl podatek, daje podjetje70-odstotno zadolženo?Za Engrotuš in skupino Tuš ne.Ločili smo se natrgovinsko in nanepremičninsko dejavnost, TušNepremičnine pa je popolnomanormalno zadolženonepremičninsko podjetje.Kajto pomeni?Kot je značilno zanepremičninska podjetja,imamo na vseh objektihprojektno financiranje. Topomeni, da ne najemamo posojilkar tako, temveč za natančnodoločene objekte z natančnodoločenimi pogoji. Zato smo se tudi ločili, da ne bi imeli vsega venem košu. Tako poslujejo vsavelika evropska in svetovnatrgovska podjetja, s katerimipostajamo primerijivi.Engrotuševtržni deležvSloveniji znaša okoli 20odstotkov.Jeto maksimum, kiste si ga zastavili na domačemtrgu?Leta 2001 smo imeli okoli šest,zdaj pa okoli 20 odstotkov, takoda je naš tržni delež nenehnorasel. Rasel bo tudi vprihodnosti, po načrtih pa naj bidosegel22 odstotkov.Načrtujemo na podlagi rastiprihodkov, ki se bodo letospovečali na 667 milijonov evrov,kar pomeni 16-odstotno rast,tako da se bo naš tržni deležznova povečal za nekajodstotnih točk. V Slovenijinačrtujemo, da bomo vprihodnjih letih zgradili dva alitri objekte na leto, ker je krajev,ki jih še želimo vključiti, čedaljemanj. Na leto bomo zgradili tudisedembencinskih servisov inobnovili tri ali štiri trgovine,razširili pabomo tudi mrežodrogerij, ki smo jo zaradi dmgihprojektov nekoliko zanemarili,čeprav smo v tem segmentudrugi največji ponudnik. Četemu dodam, da načrtujemo šedva PlanetaTuš v Sloveniji vvrednosti okoli 60 milijonovevrov, bo naložb veliko, ne paveč v tolikšnem obsegu kot vpreteklosti. Daleč od tega, da seumirjamo, dejstvo paje, da seSlovenija počasi polni s trgovciin da je veliko mest, kjerje znjimi že prepolna. Zato tam, kjersmo ocenili, da je nasičenostdovolj visoka, ne bomoinvestirali.

Medij: Delo - FT
Avtorji: Einspieler Vili
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 22. 09. 2008
Stran: 10