nadzornihsvetov(zČNS)poudarildr.JožkoPeterlin.Kerjevsevtakihdružbah podrejenofinanciranjuprevzema, sepogostopozabi na temeljni cilj družbe, to je njeno poslovanje. Finančni načrti menedžerskihprevzemov ali lastninjenj, kakor jihje imenoval Jožko Peterlin, zdaj šezaposlen v NLB, delujoč tudi priZdruženju poslovnih finančnikovSlovenije, je v svojem predavanju ofinančnih vidikih menedžerskihprevzemov med drugim dejal, da soti načrti pri nas kratko malo prevečoptimistični. Po njegovem prevze-mni projekti ponavadi potekajodlje časa, kar pomeni, da tudi večstanejo, kakor je bilo na začetkupredvideno. Peterlinje dejal: »A že-Ija je prevelika in nerealna, v to jihsili ego, ki lahko kakšne zadeve tudinekoliko zamegli.« Banke sevedamorajo upoštevati različna tvega-nja pri tovrstnih posojilih, zaradistandardov Basel 2 pa so problema-tična zlasti kreditna tveganja. In tu-di zaradi njih se cena teh posojil vi-ša; tudi tistih za menedžerske pre-vzeme.A če prevzemniki posla ne izpe-Ijejo do konca, lahko med posojilo-dajalcem in posojilojemalcem na-stane konflikt in potem so mendaposojilojemalci pbgosto na kavi vbanki. Peterlin je dodal: »Ampak nezato, ker bi bili tako veliki prijate-lji.« Toda kakorkoli se zadeve vrtijo,kd se predvideni načini vračanjaposojil izčrpajo, pridejo na vrsto al-ternative: eni prodajajo sredstva,drugi najemajo podrejene kredite.A vse alternative so samo še dražje,je dejal Jožko Peterlin. V Slovenijiso menda popularni avstrijski po-nudniki kapitala za financiranjepodrejenih dolgov, vendar je ta vir,kakor je poudarjal Peterlin, spet ze-lo drag. Pri vsem tem pa se je trebazavedati, da postanejo menedžer-sko prevzeta podjetja tudi bolj tvegana, se zlasti ce niso veliki in pre-poznavni Merkur.Na podražitev tudi prevzemar-skih posojil resda vpliva veliko reči,a samo zaradi višjih obresti so sestroški nekega posojila z milijonadolarjev leta 2004 povzpeli na petmilijonov leta 2006. Zato je Peter-lin poudarjal, da se za prevzem nezadolžujemo za dve leti, ampak ta-ko rekoč za vse življenje. Odgovor,da bo prevzemnik draže prodalpodjetje, ki ga je kupil, je dober, a le,če se uresniči. Iztisnitvena cena za potencialneKrkine iztisnjence: 50 ali 130 evrov?0 pravnih vidikih MBO je govorilDušan Jovanovič z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru;pravzaprav o legalnem, ki pa ni ve-dno tudi moralen ali se z njim takorekoč ne sreča. Če so MBO-prevze-mi legalno opravljeni, to pomeni,da so tudi minimalno moralni, je bilplastičen Jovanovič. Pri prevzemih,tudi menedžerskih, se srečamo z iz-tisnitvami malih delničarjev invprašanjem primerne cene delniceob iztisnitvi. Delnica Krke, ki jo jenavedel za ilustracijo, je zdaj vre-dna manj kakor 90 evrov, toda ka-kšna bi bila idealna cena za maledelničarje, ki bi jih iztiskal potenci-alni Krkin prevzemnik, seje spraše-val Jovanovič. Ali je to lahko 50evrov, glede na to, kam še lahko»zgrmi« naš trg, ali pa je to 130evrov? Ali je bolj pravilna ta druga,bomo videli čez pet let ali pa v so-dnem epilogu. In Jovanovič meni,da je pri nas primerna cena za izti-snjene delničarje tudi prevzemnacena. Ker tako določa naša zakono-daja, čepravje mimogrede vendarlepovedal, da je po evropski smernici pnmerna cena za iztisnjeno delniconajmanj prevzemna cena, kar po-meni, da je primema lahko višja,pri nas pa to ne more biti.Tudi glede problematizadje takoimenovaftih tajkunov in finančnihvzvodov, ki jih ti domnevno upora-bljajo, od zastave delnic prevzetegapodjetja naprej, je Jovanovič dejal,da bi morala veljati logika, da tega,česar nimamo, pač ne moremo za-staviti. Vendarje že pri nakupu sta-novanja jasno, da ga kupujemo tudis posojilom, za katero zastavimostanovanje, ki ga kupujemo. Pred-vsem pa je opozoril, da se naši pre-vzemniki, tudi menedžerski, pravi-loma ne zadolžujejo toliko pri do-mačih bankah, ampak bolj pri tujih,ki se jim lahko odprejo že v bližnjiavstrijski Lipnici. Očitno pa je tako,da je mogoče vso tako imenovanoprotitajkunsko zakonodajo mirnozaobiti, ne da bi pri tem kršili prav-no normo, je dejal. Tudi zato, ker sepri nas bolj kakor pravil oprijema-mo standardov, ki jih je mogočesproti spreminjati.Ali, kakorje dejal Gorazd Podbe-všek, vodja projektov pri družbi So-cius, ki je govoril o vsebinskih vidi-kih menedžerskih prevzemov tudiv povezavi s tako imenovano proti-tajkunsko zakonodajo, je ena večjihkatastrof že ta, da je zakon vsebin-sko odprt in ga je mogoče različnointerpretirati. Ker so zadeve takoodprte, so lahko napisane za dolo-čena imena in priimke, ne pa zato,da bi se zadeve stabilizirale. Podbe-všek je dejal: »To je lahko slabo zatiste, ki hočejo narediti dober in ne-oporečen MBO.« Po njegovemje prinas kar nekaj MBO tudi posledicaobrambe pred vdorom politike vpodjetja.SlLVA CEH

Medij: Delo
Avtorji: Čeh Silva
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 28. 03. 2008
Stran: 10
Termin: 00:00